S svojim dejanjem je zvezna sodnica Susan Bolton pritrdila administraciji predsednika Baracka Obame, ki si prizadeva prevzeti nadzor nad tem vprašanjem, saj je prepričana, da je priseljevanje stvar zvezne vlade.

Boltonova je svojo odločitev obrazložila na 36 straneh, kjer je ugotovila, da bodo "ZDA imele nepopravljivo škodo, če sodišče ne bo blokiralo nekaterih delov zakona". "Število prošenj, ki bodo prišle iz Arizone kot posledica ugotavljanja statusa vsakega priprtega priseljenca, bo močno obremenilo zvezne vire in odvrnilo zvezne urade in agencije od prioritet, ki so jih vzpostavili," je zapisala Boltonova.

Brewerjeva napoveduje dolg boj
Guvernerka Arizone Jan Brewer je že napovedala, da se bo pritožila in da bo zahtevala ponovno uvedbo delov zakona, ki so imeli veliko podporo med prebivalci Arizone, pa tudi drugih zveznih držav, nasprotovali pa so jim Obamova administracija ter organizacije za varstvo človekovih pravic in pravic priseljencev.

"Ta boj še zdaleč ni končan," je povedala Brewerjeva in dodala, da bo "na koncu dolgega boja Arizona zmagala v pravici, da zaščiti svoje državljane". Ker se bo Brewerjeva na odločitev sodnice pritožila, se bo moralo z zadevo ukvarjati tudi ameriško vrhovno sodišče.

Boltonova izločila nekatere dele, druge obdržala
Republikanska vlada zvezne države Arizona je pred tremi meseci sprejela zakon, ki bi približno pol milijona nezakonitih priseljencev pregnal iz Arizone in tako zajezil val tihotapcev mamil in belega blaga čez mejo z Mehiko. Po zakonu je nezakonito prebivanje v Arizoni obravnavano kot kaznivo dejanje, najemanje ali prevoz neprijavljenih priseljencev pa nezakonito.

Zakon od priseljencev zahteva, da morajo imeti ves čas pri sebi dokumente, kot so zelena karta, dovoljenje za prebivanje ali potni list. Ob tem zakon policistom dovoljuje zasliševanje ali zapiranje vsakogar, za katerega bi menili, da bi lahko bil neprijavljeni priseljenec, pa čeprav ne bi zagrešil nobenega kaznivega dejanja. Državljani Arizone lahko v skladu z zakonom osumljence prijavljajo policiji in od nje zahtevajo, da izvaja nadzor.

Boltonova je blokirala odločbo, po kateri bi lahko policisti ugotavljali, ali so priseljenci v državi zakonito ali ne, blokirala je odločbo, da morajo priseljenci ves čas s seboj nositi svoje dokumente, ter odločbo, v skladu s katero ljudje brez dokumentov ne bi smeli kandidirati za dela na javnih mestih. Kljub nasprotovanju je Boltonova ohranila nekatere dele zakona, med drugim tudi tistega, ki prepovedujejo voznikom, da po cestah pobirajo priseljence, in tistega, ki določa, da je nezakonito prevažati ali skrivati nezakonite priseljence.

Pomembna zmaga za Obamovo administracijo
Odločitev sodnice Boltonove je zelo pomembna zmaga za predsednika Obamo, ki si želi preseči razlike, ki obstajajo med demokrati in republikanci, in sprejeti obsežen zakon o priseljevanju, ki bi okrepil nadzor na mejah, ob tem pa milijonom nezakonitih priseljencev ponudil možnost, da si pridobijo zakonit status. Ker so v številnih zveznih državah začeli podobne pobude, si Obamova administracija močno prizadeva, da bi zakon izničila, saj bi v nasprotnem primeru nastala prevelika zmešnjava.

Blokado nekaterih delov zakona so pozdravile špansko govoreče skupine v ZDA ter organizacije za varstvo človekovih pravic in civilnih svoboščin. Številni nasprotniki zakona so se zbrali pred sodiščem v Phoenixu, kjer so proslavljali odločitev sodnice, blokade pa so se razveselili tudi demonstranti, ki so se v sredo zbrali pred ameriškim veleposlaništvom v Ciudad de Mexicu.

V ZDA več kot 10 milijonov nezakonitih priseljencev
Priseljevanje je problem, ki ameriško politiko prežema že leta, vsi poskusi, da bi prevetrili sistem, pa so propadli. V ZDA je trenutno približno 10,8 milijona nezakonitih priseljencev, samo v Arizoni so jih našteli več kot 400.000. Arizona, ki leži na meji z Mehiko, je zadnja leta preplavljena z nezakonitimi priseljenci, tja pa se iz Mehike širi tudi vojna proti trgovini z mamili.