Zvezna vlada v Washingtonu je prepričana, da arizonski zakon posega v njene pristojnosti glede regulacije priseljevanja v ZDA. Guvernerka Arizone Jan Brewer, ki je zakon podpisala aprila, je tožbo zvezne vlade označila za strašno slabo odločitev in napovedala, da bo zakon preživel. Tožbe so se zbali demokrati, ki morajo novembra pred volivce v okrožjih ali državah, kjer priseljencem niso zelo naklonjeni. Pozdravila jo je mehiška vlada, poznavalce ameriškega političnega sistema pa je presenetilo, da je preteklo toliko časa od sprejetja zakona do začetka tožbe.

Imigracija je izključno zvezna zadeva
Zakon namreč od lokalnih in državnih policistov v Arizoni zahteva, da med opravljanjem svojega dela preverijo tudi imigracijski status osebe, ki jo obravnavajo. Jabolko spora je preverjanja imigracijskih informacij, saj te sodijo pod pristojnost zveznih oblasti. Pričakovati je, da bo primer prišel vse do zveznega vrhovnega sodišča.

Strah pred rasizmom Predsednik ZDA Barack Obama je zakon kritiziral od samega začetka, čeprav ni šel tako daleč kot najostrejši kritiki, ki so ga označili za rasističnega. Prepričani so namreč, da bodo arizonski policisti o imigracijskem statusu spraševali osebe, ki na videz delujejo kot priseljenci iz Latinske Amerike. Zagovorniki zakona trdijo, da je nujen in povsem v skladu z ustavo ter ustrezen odgovor na 460.000 nezakonitih priseljencev v Arizoni.

V Arizoni dokumente vedno s seboj
Tožba zvezne vlade vse argumente v prid zakonu zavrača in pravi, da ne morejo dovoliti, da Arizona ali druge države vsaka po svoje krojijo imigracijsko politiko v ZDA. Poleg tega tožba pravi, da bo zakon vodil do zapiranja zakonitih priseljencev in turistov. Zakon namreč zahteva, da imajo vsi tujci pri sebi nenehno dokumente. Če jih nimajo, bo to kršitev zakona oziroma zločin. Tožba trdi, da bo zakon zaradi tega zagotovo vodil v diplomatske spore.