"Dogovor o prekinitvi ognja je bil dosežen v sodelovanju z mednarodno skupnostjo," je za armensko televizijo povedal sekretar armenskega varnostnega sveta Armen Grigorjan. Pojasnil je, da je dogovor začel veljati v sredo ob 20. uri po krajevnem času oziroma 16. uri po srednjeevropskem.

Dogovor o prekinitvi zadnjih spopadov v sporni pokrajini Gorski Karabah, ki so se razvneli v ponedeljek ponoči, sta Erevan in Baku po posredovanju Moskve sicer že dosegla v torek. Vendar pa se je od tedaj zvrstilo več obtožb o kršitvah dogovora na obeh straneh.

Skupno skoraj 200 žrtev

Armenski premier Nikol Pašinjan je parlamentu poročal, da je bilo v spopadih po zadnjih podatkih doslej ubitih 105 Armencev in da je Azerbajdžan zasedel okoli 50 kvadratnih kilometrov ozemlja. Iz Bakuja so medtem sporočili, da je v spopadih umrlo 71 njihovih vojakov.

Kljub doseženemu dogovoru o prekinitvi sovražnosti je v sredo zvečer na tisoče protestnikov na ulicah Erevana zahtevalo Pašinjanov odstop in ga obtožilo, da je do Bakuja popustljiv.

Zaradi spopadov, za začetek katerih strani obtožujeta druga drugo, je Armenija za pomoč zaprosila Organizacijo pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO), ki jo vodi Rusija. Ta naj bi v regijo poslala misijo za ugotavljanje dejstev, ki bo tja prispela predvidoma danes.

Zamrznjeni konflikt

Pokrajina Gorski Karabah, kjer je v preteklosti živelo večinsko armensko prebivalstvo, leži znotraj mednarodno priznanih meja Azerbajdžana, kavkaški državi pa sta zaradi nje že dolgo v sporu. Razmere so se nazadnje močno poslabšale jeseni leta 2020, ko so šesttedenski spopadi terjali več kot 6500 življenj. Končali so se s premirjem, pri sklenitvi katerega je prav tako posredovala Rusija.

Najhujši spopadi v Gorskem Karabahu so bili najhujši med letoma 1991 in 1994, ko je v njih umrlo okoli 30.000 ljudi, na tisoče pa jih je pokrajino zapustilo. Maja 1994 sta strani dosegli dogovor o prekinitvi ognja, ne pa tudi končne rešitve spora.