Za nov izbruh nasilja se strani medsebojno obtožujeta. Armenski premier Nikol Pašinjan je od mednarodne skupnosti zahteval "ustrezen odziv" na agresijo azerbajdžanske vojske, ki naj bi skušala prodreti na armensko ozemlje.

"Azerbajdžanske sile še naprej uporabljajo topništvo, minomete in brezpilotna letala za napade na vojaško in civilno infrastrukturo. Sovražnik poskuša napredovati," je sporočilo armensko obrambno ministrstvo. Po trditvah Pašinjana je bilo v spopadih ubitih 49 armenskih vojakov.

Azerbajdžansko obrambno ministrstvo pa je sporočilo, da je v zadnjih spopadih umrlo 50 azerbajdžanskih vojakov.

Z azerbajdžanskega ministrstva so še sporočili, da je za vnovičen izbruh spopadov kriva Armenija, ki naj bi napadla položaje azerbajdžanske vojske in izvajala obveščevalne dejavnosti na meji. "Vso odgovornost za nastali položaj nosi vojaško-politično vodstvo Armenije," je sporočilo ministrstvo v Bakuju in Erevan obtožilo "obsežnih subverzivnih dejanj".

Armensko obrambno ministrstvo je odgovorilo, da se je primerno odzvalo na obsežne provokacije.

Zgodaj zjutraj sta se obe strani dogovorili za premirje, ki pa je po poročanju azerbajdžanskih medijev propadlo že po nekaj minutah.

Armenski obrambni minister Suren Papikjan je o Gorskem Karabahu razpravljal tudi z ruskim kolegom Sergejem Šojgujem, s katerim sta se strinjala o potrebnih korakih za stabilizacijo razmer.

Pašinjan je o razmerah v sporni mejni pokrajini in "agresivnih dejanjih Azerbajdžana proti suverenemu ozemlju Armenije" obvestil francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ruskega predsednika Vladimirja Putina in ameriškega zunanjega ministra Antonyja Blinkna ter od mednarodne skupnosti zahteval "ustrezen odziv".

Michel: Mir nima alternative

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je v pogovoru s Pašinjanom izrazil pripravljenost Evropske unije k pomoči pri preprečevanju stopnjevanja napetosti, saj mir in stabilnost nimata alternative.

Visoki predstavnik EU-ja za zunanjo politiko Josep Borrell pa je dejal, da je treba nujno ustaviti sovražnosti in se vrniti za pogajalsko mizo. "EU je zavezan, da bo še naprej deloval kot pošten posrednik med Armenijo in Azerbajdžanom, da bi pomagal doseči skupni cilj, ki je varen, uspešen in miren južni Kavkaz v korist vseh njegovih prebivalcev," je zapisal Borrell.

Dodal je, da je predsednik Evropskega sveta stopil v stik z voditeljema obeh držav, tako z armenskim premierjem Pašinjanom kot z azerbajdžanskim predsednikom Ilhamom Alijevim, sam pa se pogovarja z armenskim in azerbajdžanskim zunanjim ministrom. Ob tem je izrazil prepričanje, da je treba doseči "celovito in vzdržno premirje". "Ni alternative za mir in stabilnost," je zapisal in poudaril, da je te mogoče doseči le z diplomacijo.

Po navedbah Borella bo v kavkaški državi nemudoma odpotoval posebni predstavnik EU-ja Toivo Klaar in tam "podprl nujno potrebno umiritev razmer" ter "razpravljal o naslednjih korakih v dialogu" med Erevanom in Bakujem, ki ga vodi Bruselj.

Iz Washingtona so v ponedeljek zvečer sporočili, da so zaradi zaostrenih razmer v Gorskem Karabahu "zelo zaskrbljeni". "Kot smo že jasno povedali, spor ne more biti rešen z vojaškimi sredstvi," je razmere komentiral Blinken in pozval k takojšnji prekinitvi spopadov.

Že več desetletij nemirna pokrajina

Pokrajina Gorski Karabah, v kateri je v preteklosti živelo večinsko armensko prebivalstvo, leži znotraj mednarodno priznanih meja Azerbajdžana, državi pa sta zaradi nje že dolgo v sporu. Razmere so se nazadnje znova zaostrile leta 2020, ko so šesttedenski spopadi zahtevali več kot 6500 življenj. Končali so se s premirjem, pri sklenitvi katerega je posredovala Rusija, ki je nato v regijo na mirovno misijo poslala več tisoč svojih vojakov.

Po napadu na Ukrajino je vse bolj izolirana Rusija sicer izgubila status glavnega posrednika v sporu. Od takrat proces normalizacije armensko-azerbajdžanskih odnosov, ki vključuje mirovne pogovore, določitev meje in ponovno odprtje prometnih povezav, vodi Evropska unija.

Pašinjan in njegov azerbajdžanski kolega Ilham Alijev sta se maja in aprila med pogovori v Bruslju dogovorila, da bosta "pospešila pogajanja" o prihodnji mirovni pogodbi. Novi spopadi so nato izbruhnili na začetku avgusta letos.

Spopadi v tej regiji so potekali že prej, in sicer v letih od 1991 do 1994, ko so zahtevali približno 30.000 življenj, na tisoče ljudi pa je pokrajino zapustilo. Maja 1994 sta obe strani dosegli dogovor o prekinitvi ognja, ne pa tudi končne rešitve glede sporne pokrajine.