To so zapisali v uradu armenskega predsednika Nikola Pašinjana po srečanju, ki ga je gostila Evropska unija. Iz Bruslja so sporočili, da upajo, da bodo pogovori prvi korak k trajnemu miru v regiji.

To je bil tretji sestanek v zadnjega pol leta med Pašinjanom in azerbajdžanskim predsednikom Ilhamom Alijevim po sporu leta 2020, ko je Azerbajdžan znova osvojil območje v Gorskem Karabahu, nad katerim so imele pred tem več desetletij nadzor armenske sile.

Pašinjanovi predstavniki so še dodali, da bodo do konca aprila ustanovili tudi dvostransko komisijo. Iz Bakuja novice o začetku pogovorov niso potrdili.

Oglasil se je tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki upa, da bodo pogovori zunanjih ministrov nekdanjih sovjetskih držav zbližali stališča in izboljšali medsebojne odnose. "Prepričan sem, da smo naredili korak v pravo smer. A to še zdaleč ne pomeni, da je težava rešena," je dejal. Zaskrbljenost nad razmerami v Gorskem Karabahu so nedavno izrazile tudi Rusija in ZDA.

V vojni leta 2020 umrlo več ko 6500 ljudi

Prejšnji mesec je Armenija obtožila azerbajdžanske vojake, da so streljali na prebivalce Gorskega Karabaha, v incidentu so umrli trije ljudje. Iz Bakuja so sporočili, da so se le odzvali na premike "nezakonitih oboroženih sil".

Spomnimo, leta 2020 sta Armenija in Azerbajdžan začela vojno za to sporno območje, ki je zahtevala več kot 6500 življenj. Vojna se je končala 10. novembra istega leta, ko so Azerbajdžan, Armenija in Rusija podpisali tristranski sporazum o prekinitvi ognja. Sporazum, pri katerem je posredoval ruski predsednik Vladimir Putin, je Armenijo prisilil, da vrne vsa preostala zasedena ozemlja okoli Gorskega Karabaha, Rusija pa je v regijo poslala mirovniški kontingent.