Armenski premier Nikol Pašinjan je sporočil, da je bilo od začetka spopadov ubitih 105 pripadnikov armenskih sil, azerbajdžanska vojska pa je obstreljevala zdraviliško mesto Jermuk blizu meje.
Organizacijo pogodbe o kolektivni varnosti (SCTO), zavezništva pod vodstvom Rusije, je zaprosil, naj pomaga Armeniji zagotoviti ozemeljsko celovitost po napadih Azerbajdžana.
Baku je za torkovo nasilje sicer obsodil Erevan. Azerbajdžan je v torek sporočil, da je v spopadih umrlo 50 njihovih vojakov.
Pašinjanov namestnik Parujr Hovhanisjan je za Reuters posvaril, da bi spopadi lahko prerasli v vojno, kar bi lahko ogrozilo tudi pomembne naftovode in plinovode.
Državi sta se jeseni 2020 spopadali za ozemlje Gorskega Karabaha, vojna pa se je končala po posredovanju Rusije, njene sile pa naj bi zagotavljale mir na območju.
Rusija in ZDA pozivajo k miru
Ruski predsednik Vladimir Putin je po nedavnih spopadih pozval k miru. Diplomatska prizadevanja za končanje spopadov so sprožile tudi ZDA, Francija in Evropska unija.
Ameriški zunanji minister Antony Blinken je dejal, da lahko Rusija razplamti razmere ali pa uporabi svoj vpliv za pomiritev. Blinken je v pogovoru z armenskim premierjem Pašinjanom in azerbajdžanskim predsednikom Ilhamom Alijevim pozval k premirju in izrazil zaskrbljenost nad obstreljevanjem v Armeniji.
Francoska zunanja ministrica Catherine Colonna je govorila z armenskim in azerbajdžanskim kolegom in pozvala h "koncu napadov na armensko ozemlje".
Posebni odposlanec EU-ja Toivo Klaar je medtem odpotoval na Kavkaz, da bi posredoval pri dialogu. Prav tako je svojo delegacijo poslala organizacija pogodbe o kolektivni varnosti (SCTO), vojaško zavezništvo azijskih držav.
Države srednje Azije ob tem v četrtek začenjajo vrh Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) v Uzbekistanu, na njem pa je Pašinjan po poročanju ruskega Sputnika že odpovedal udeležbo.
Erdogan krivi Armenijo
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je medtem za nasilje obsodil Armenijo in zagrozil s posledicami. "Situacija, do katere je prišlo zaradi armenske kršitve sporazuma – doseženega po vojni, ki je privedla do zmage Azerbajdžana – se nam zdi nesprejemljiva," je dejal Erdogan.
"Odnos (Armenije, op. a.) bo seveda povzročil posledice za armensko stran, ki ne le da ne izpolnjuje pogojev mirovnega sporazuma, temveč tudi kaže nenehno agresivno držo," je še zagrozil turški predsednik, ki bo o spopadih v Uzbekistanu govoril s Putinom.
Smrtonosni spopadi na meji med Kirgizijo in Tadžikistanom
Spopadi so danes izbruhnili tudi na meji med Kirgizijo in Tadžikistanom. Ubita sta bila dva pripadnika tadžikistanske mejne straže, še šest pa jih je bilo ranjenih, so danes sporočile tadžikistanske oblasti. O dveh ranjenih vojakih poročajo tudi iz Kirgizije.
Po navedbah tadžikistanskih oblasti je bilo v spopadih ranjenih še šest civilistov iz obmejnega kraja Isfara, ki so jih zadeli šrapneli. Kirgiške oblasti so medtem sporočile, da sta bila na njihovi strani meje ranjena dva civilista, stanje enega od njiju pa naj bi bilo "izjemno resno".
Sprti strani, ki se na obmejnih območjih redno zapletata v strelske obračune, se tudi tokrat medsebojno obtožujeta za izbruh nasilja.
Rusija pripravljena prevzeti vlogo posrednika
Iz obeh držav so potrdili, da pogajanja potekajo. Rusko zunanje ministrstvo je po besedah tiskovne predstavnice Marije Zaharove pripravljeno prevzeti vlogo posrednika v sporu med nekdanjima sovjetskima republikama.
Kot navaja francoska tiskovna agencija AFP, je približno polovica 970-kilometrske meje med državama predmet spora. Do najhujše zaostritve ozemeljskega spora je prišlo lani, ko je v spopadih umrlo 50 ljudi, še mnogo več jih je bilo prisiljeno zapustiti svoje domove.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje