
Filipinska policija je ukrepala, potem ko je Interpolova pisarna v Manili prejela kopijo naloga ICC-ja za pridržanje nekdanjega voditelja, so sporočili iz predsedniške palače. Duterteja, ki je Filipine vodil med letoma 2016 in 2022, so prijeli na mednarodnem letališču po vrnitvi z obiska v Hongkongu.
Iz urada aktualnega predsednika Bongbonga Marcosa, čigar vlada je v preteklosti vztrajala, da ne bo sodelovala s preiskovalci ICC-ja, so danes sporočili, da bodo dolžni nuditi podporo Interpolu, če bo ta zanjo zaprosil.
Duterteja so na podlagi Interpolovega naloga aretirali na vhodu na glavno letališče v Manili.
Nekdanjega predsednika so medtem že vkrcali na letalo, ki je poletelo proti Haagu, je potrdil njegov odvetnik Martin Delgra. Na mednarodnem letališču v Manili se je skupaj s še tremi ljudmi vkrcal na letalo okoli 21. ure po lokalnem času, je dodal.
ICC je leta 2021 odprlo celovito preiskavo filipinske vojne proti mamilom. Sodniki v Haagu so takrat ocenili, da Dutertejeve kampanje ni mogoče označiti za legitimno operacijo kazenskega pregona ter da usmrtitve posameznikov niso legitimne in tudi niso zgolj ekscesi v sicer legitimni operaciji.
Tožilstvo ICC-ja ocenjuje, da je bilo med omenjeno kampanjo ubitih od 12.000 do 30.000 ljudi. Večinoma naj bi šlo za moške iz revnejših skupnosti.
Duterte je Filipine vodil med letoma 2016 in 2022, njegova glavna obljuba pred izvolitvijo pa je bila, da bo Filipine rešil težav z mamili. Policiji je med drugim javno naročil, da lahko ubije domnevne preprodajalce mamil, če je ogroženo življenje njenih pripadnikov.

Filipini leta 2019 izstopili iz ICC-ja
Duterte se je več let posmehoval Mednarodnemu kazenskemu sodišču, leta 2019 pa je Filipine tudi enostransko umaknil iz ustanovne pogodbe sodišča, ki je takrat začelo preiskovati obtožbe o sistematičnih zunajsodnih pobojih pod njegovim vodstvom.
Filipini so do lani zavračali sodelovanje s sodiščem, pri ICC-ju vztrajajo, da so kljub temu pristojni za zločine, storjene na Filipinih v času, ko je ta država še bila članica sodišča.
Po podatkih policije je bilo v operacijah proti mamilom, ki so se končale z nasiljem, ubitih 6200 osumljencev. Vendar pa aktivisti opozarjajo, da je bilo število žrtev veliko večje, saj je bilo v skrivnostnih okoliščinah ubitih na tisoče uporabnikov mamil iz slumov (revnih naselij), od katerih so bili številni na uradnih "seznamih za opazovanje".
Policija zanika vpletenost v poboje in zavrača obtožbe o sistematičnih usmrtitvah.
Dutertejev zaveznik in nekdanji pravni svetovalec Salvador Panelo je dejal, da je bila aretacija nezakonita in da je policija nekdanjemu predsedniku odrekla pravno zastopanje.
"Nalog za aretacijo prihaja iz lažnega vira, Mednarodnega kazenskega sodišča, ki nima pristojnosti nad Filipini," je dejal Panelo.
Organizacija Human Rights Watch je aretacijo označila za "odločilen korak k odgovornosti na Filipinih" in dejala, da bi morale oblasti Duterteja nemudoma izročiti Mednarodnemu kazenskemu sodišču. "Njegova aretacija bi lahko žrtvam in njihovim družinam poslala jasno sporočilo, da nihče ni nad zakonom," so zapisali.
Fajon pohvalila zavezanost Filipinov mednarodnemu pravu
Fajon je na vprašanje glede prijetja Duterteja odgovarjala na novinarski konferenci z gostiteljem in kolegom Enriquejem Manalom, in sicer nedolgo po objavi sporočila filipinske predsedniške palače, da je nekdanji voditelj v policijskem pridržanju.
Poudarila je, da je Slovenija kot članica ICC-ja zavezana mednarodnemu pravu in da lahko pohvali vsa prizadevanja filipinskih oblasti za spoštovanje njihovih obveznosti in zavez na tem področju.
Dutertejeva hčerka: To ni pravičnost
Podpredsednica Filipinov Sara Duterte je medtem sporočila, da bodo njenega očeta še danes prepeljali v Haag, kjer ga bodo izročili ICC-ju. Ravnanje oblasti je označila za krivično, češ da se nekdanji voditelj ni imel možnosti zagovarjati pred domačimi sodišči.
"Medtem ko to pišem, ga nocoj prisilno peljejo v Haag. To ni pravičnost – to sta zatiranje in preganjanje," je v sporočilu zapisala Sara Duterte.
Podobno je policistom v priporu dejal sam Duterte. "Če sem storil greh, mi sodite pred filipinskimi sodišči," je dejal v videoposnetku, ki ga je objavila njegova mlajša hčerka Veronica.
Zaradi ločenih volitev za predsedniški in podpredsedniški položaj Sara Duterte opravlja funkcijo podpredsednice, četudi je politična nasprotnica predsednica Marcosa, sicer sina nekdanjega diktatorja, ki je otočju vladal med letoma 1965 in 1986.
Odnosi med družinama Marcos in Duterte so se sicer v zadnjem času znatno poslabšali. Lani je namreč Rodrigo Duterte Marcosa obtožil, da je odvisnik od mamil, Marcos pa je odvrnil, da je zdravje njegovega predhodnika odpovedalo zaradi dolgotrajne uporabe fentanila. Sara Duterte je nato novembra zatrdila, da naj bi nanjo nameravali izvesti atentat. Ob tem je dejala, da je članu svoje varnostne ekipe naročila, naj ubije predsednika, če bi bil atentat uspešno izveden.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje