Kitajska ima drugi največji vojaški proračun na svetu, a precej zaostaja za ZDA, ki so njen glavni strateški tekmec. Izdatki Kitajske za vojsko že desetletja naraščajo, na splošno v skladu z gospodarsko rastjo.

Obrambni proračun Kitajske v znesku okoli 245,7 milijarde dolarjev sicer znaša manj kot tretjino sredstev, ki jih za obrambo namenja Washington, a je kitajska vojska po številu pripadnikov večja od ameriške.

Po podatkih mednarodnega inštituta za mirovne raziskave iz Stockholma so sredstva Kitajske za obrambo lani znašala 1,6 odstotka BDP-ja, kar je veliko manj, kot za obrambo namenita ZDA ali Rusija.

Kitajska svojo vojaško držo opisuje kot obrambno in usmerjeno v ohranitev svoje suverenosti. Obenem vse močneje razkazuje mišice v Južnokitajskem morju, ki si ga lasti skoraj v celoti kljub mednarodni arbitražni sodbi, po kateri je njeno stališče neutemeljeno. Povečanje porabe v Pekingu je tudi razlog za zaskrbljenost Tajvana.

Kitajski predsednik Ši Džinping želi posodobitev kitajske vojske doseči do leta 2035, pri čemer se bodo osredotočali na razvoj novih raket, ladij, podmornic in tehnologije za nadzor.

Letošnje vojaško poročilo še naprej poudarja pomen bojne pripravljenosti ter znanstvenih in strateških izboljšav, hkrati pa se zavezuje, da bo "nadaljevalo izboljševanje političnega ravnanja vojske", kar se očitno nanaša na sklicevanje na številne korupcijske škandale, ki so prizadeli kitajsko vojsko.

Med odstavljenimi zaradi korupcije v zadnjih dveh letih sta bila dva nekdanja obrambna ministra in član Centralne vojaške komisije.

Po uvedbi ameriških carin oblasti v spodbujanje domačega povpraševanja

Kitajske oblasti so ob začetku letnega zasedanja nacionalnega ljudskega kongresa napovedale tudi izvedbo posebnega akcijskega načrta za močno spodbujanje domačega povpraševanja. Za letos so si zastavili cilj petodstotne gospodarske rasti in dvoodstotne inflacije, poročajo tuje tiskovne agencije.

Kitajsko gospodarstvo se še vedno spopada s številnimi težavami in izzivi, neugoden vpliv sprememb v zunanjem okolju pa se bo zaradi uvedbe ameriških carin še poglobil.

Zaradi zaostrovanja trgovinske vojne z ZDA, ki bo prizadela kitajski izvoz, vodilni politični predstavniki države računajo, da bo glavno gonilo gospodarske rasti postala krepitev domačega povpraševanja. "Da bi obravnavali nezadostno domače povpraševanje, moramo odreagirati hitreje," je ob predstavitvi poročila o glavnih nalogah države za leto 2025 na letnem zasedanju nacionalnega ljudskega kongresa izpostavil kitajski premier Li Čjang.

Poraba gospodinjstev na Kitajskem je lani znašala manj kot 40 odstotkov letne proizvodnje v gospodarstvu, kar je približno 20 odstotnih točk pod svetovnim povprečjem.

Kitajske oblasti so napovedale tudi krepitev državne porabe, zaradi česar naj bi proračunski primanjkljaj dosegel štiri odstotke, kar je najvišja raven v dobrem desetletju. Po mnenju analitikov naj bi ravno ta poteza dala Pekingu več manevrskega prostora za uspešno spopadanje z upočasnjeno gospodarsko rastjo.

Lani je bila glavna prednostna naloga kitajskih oblasti posodobitev industrije in razvoj novih proizvodnih možnosti, kar je bilo predvsem usmerjeno v sektorje proizvodnje električnih vozil in kvantnega računalništva.

Uradni Peking je sicer že v torek napovedal tudi povračilne ukrepe za povišanje carin, ki jih je predlagal Washington, in zagotovil, da se bo v trgovinski vojni boril do "grenkega konca". "Če bodo ZDA vztrajale pri carinski vojni, trgovinski vojni ali kateri koli drugi vojni, se bo kitajska stran z njimi borila do bridkega konca," je dejal predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Lin Džjan. Z začetkom prihodnjega tedna bodo tako začele veljati 15-odstotne dajatve na vrsto ameriških kmetijskih proizvodov, vključno s sojo, svinjino in pšenico.