Deportirani posamezniki so bili del skupine okoli 300 Ujgurov, ki so leta 2014 zbežali iz Kitajske. Nekatere iz te skupine so že vrnili na Kitajsko, nekatere v Turčijo, drugi pa so ostali na Tajskem, kjer jih zadržujejo v centrih za priseljence.

Deportacijo je obsodilo več agencij Združenih narodov, organizacij za človekove pravice in zahodnih držav. Visoki komisar ZN-a za begunce Volker Türk je izrazil "globoko obžalovanje zaradi te prisilne premestitve", ki je po njegovem mnenju "očitna kršitev mednarodnega prava".

Opozoril je, da z njo "krši načelo nevračanja, ki je popolnoma prepovedano v primerih, ko obstaja realna nevarnost mučenja, slabega ravnanja ali druge nepopravljive škode ob vrnitvi". V sporočilu za javnost je od Kitajske zahteval, da z Ujguri ravna v skladu z mednarodnimi standardi človekovih pravic.

Organizacije za človekove pravice, kot sta Amnesty International in Human Rights Watch (HRW), so to prisilno deportacijo obsodile kot kršenje mednarodnega prava.

Združeno kraljestvo je "najostreje obsodilo" izgon in opozorilo na "dobro dokumentirane kršitve človekovih pravic" Ujgurov na Kitajskem.

Evropska unija pa je izrazila globoko obžalovanje zaradi izgona in pozvala Kitajsko k spoštovanju človekovih pravic deportiranih Ujgurov.

Ameriško opozorilo pred povračilnimi napadi

Tudi ameriški državni sekretar Marco Rubio je izrazil zaskrbljenost zaradi prisilne vrnitve Ujgurov ameriške zaveznice v državo, kjer se je po njegovih besedah ta etnična manjšina spoprijemala z genocidom, prisilnim delom in zločini proti človečnosti.

ZDA so ob tem danes izdale varnostno opozorilo za Američane na Tajskem ob opozorilu na morebitno nevarnost povračilnih napadov. Spomnili so, da je prvi deportaciji Ujgurov iz Tajske leta 2015 sledil bombni napad v Bangkoku, v katerem je bilo ubitih 20 ljudi.

Tajske oblasti so takrat izgnale 109 Ujgurov in si nakopale jezo Washingtona in ZN-a, vendar so večkrat zanikale, da bi načrtovale novo repatriacijo.

Tajski premier Paethongtarn Šinavatra je zatrdil, da je bila deportacija v skladu z mednarodnim pravom. Trdi, da so se vrnili prostovoljno in da so od Kitajske prejeli zagotovila, da bo zanje poskrbljeno in da bodo varni.

Kitajska prav tako trdi, da so "repatriacijo" izvedli v skladu z mednarodnim pravom, saj je šlo za nezakonite prebežnike. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Lin Jian je dejal, da so jo izvedli v okviru sodelovanja v boju proti čezmejnemu kriminalu, in zagotovil, da bodo zaščitili njihove pravice in interese.

Mednarodne kritike deportacije je zavrnil kot neutemeljene obtožbe in vmešavanje v notranje zadeve. Obtožbe Rubia o genocidu pa je označil za "laž stoletja".