Predlog bi omogočal, da bi oblasti celinskega dela Kitajske v Tajvanu in Macau zahtevale izročitev ljudi, osumljenih zločinov, kot sta umor in posilstvo. O zahtevah bi se nato odločalo na podlagi posameznih primerov.

Oblasti v Hongkongu pravijo, da bi imela njihova sodišča zadnjo besedo glede odobritve izročitev in da osumljencev, obtoženih političnih ali verskih zločinov, ne bi izročali. Ob tem naj bi izročali zgolj osumljence, obtožene zločinov, za katere je najvišja zagrožena kazen vsaj sedem let zapora.

Kritiki se namreč bojijo, da bi lahko tako Kitajska napadla politične nasprotnike na ozemlju polavtonomnega Hongkonga, poroča BBC.

Organizatorji: "1.030.000 udeležencev"

Organizatorji trdijo, da se je na shodu zbralo več kot milijon ljudi ter da gre za največji protest v Hongkongu po tletu 1989, ko se je v podporo protestom na pekinškem Trgu nebeškega miru zbralo 1,5 milijona ljudi. Policija na drugi strani število protestnikov ocenjuje na 240.000.

Med protestniki, oblečenimi v belo, so tako poslovneži kot študenti, odvetniki in predstavniki verskih skupin. "Gre za vprašanje življenja in smrti," je dejal 59-letni profesor Rocky Chang. "Ta zakon je zloben," je dodal.

Voditeljica Hongkonga Carrie Lam si prizadeva za sprejem zakona še pred julijem. Zagovorniki predloga trdijo, da vsebuje potrebne varovalke.

Nasprotniki sprememb pa poudarjajo, da bi nov zakon ljudi izpostavljal kitajskemu pravosodnemu sistemu, ki ima veliko napak, in bi lahko vodil v dodatno okrnitev pravosodne neodvisnosti Hongkonga. Kritiki pravijo, da bi osumljence v celinskem delu Kitajske lahko samovoljno zadrževali, jim nepošteno sodili in jih mučili.

Primer izročitve osumljenca za umor

Do predloga zakona prihaja po primeru 19-letnika iz Hongkonga, ki naj bi februarja lani v Tajvanu na počitnicah umoril svoje 20-letno noseče dekle. Nato je pobegnil iz Tajvana in se lani vrnil v Hongkong.

Tajvanske oblasti so hongkonške prosile za izročitev moškega, a so iz Hongkonga odgovorili, da tega ne morejo storiti, ker nimajo sklenjenega sporazuma o izročitvah.

Hongkong, nekdanja britanska kolonija, se je leta 1997 vrnil pod kitajsko vladavino v okviru načela "ena država, dva sistema". Mesto ima svojo zakonodajo, njegovi prebivalci in prebivalke pa uživajo državljanske svoboščine, ki prebivalcem celinske Kitajske niso omogočene.