"To ni le konec tiranke Šejk Hasine, s tem končujemo mafijsko državo, ki jo je ustvarila," so na ulicah po begu premierke vzklikali študentski protestniki.

Na množične proteste, ki so se začeli konec junija, so se bangladeške vojaške in policijske sile odzvale z nasiljem, zaradi katerega je umrlo več kot 300 ljudi, aretiranih pa jih je bilo najmanj 11.000. Vsedržavni protest je ohromil bangladeško gospodarstvo, oblasti pa so s prepovedjo spleta državo odrezale od preostanka sveta.

V ponedeljek premierka Šejk Hasina ni videla več druge rešitve, kot da zapusti državo. 76-letna predsednica vlade je s helikopterjem poletela v Indijo, medtem ko so protestniki vdrli v njeno rezidenco v prestolnici Daka. Poročajo, da naj bi iz Indije odpotovala naprej v London.

Vendar bi odhod premierke Hasine lahko povzročil še večjo nestabilnost v Bangladešu, ki se že zdaj spopada s številnimi krizami, od visoke brezposelnosti do korupcije in podnebnih sprememb. Še težja naloga bo odpraviti globoke delitve v državi, ki so se razkrile med protesti. Bangladeš se že nekaj let spopada z veliko inflacijo in nezaposlenostjo mladih, zaradi oslabljene vloge politične opozicije pa so ulični protesti postali edini način, da nezadovoljni Bangladeševci izrazijo svoja stališča.

Od demokracije do avtoritarnosti

Šejk Hasina Vazed je svojo politično kariero začela kot prodemokratska ikona, vendar je po 20 letih izmenične vladavine s Kaledo Zio pokazala tudi svojo avtoritarno držo, saj je pod njeno vladavino naraslo število politično motiviranih aretacij, izginotij, zunajsodnih pobojev in drugih zlorab oblasti.

Politika ji je bila postavljena skoraj v zibelko. Njen oče, Šejk Mudžibur Rašman, velja za bangladeškega "očeta naroda", ki je leta 1971 državo po vojni s Pakistanom popeljal v neodvisnost in postal njen prvi predsednik.

Šejk Hasina je kmalu pokazala nadarjenost za politično organizacijo in postala je vodja študentskega gibanja na univerzi v prestolnici Daka. Leta 1975 so njenega očeta v državnem udaru ubili skupaj z večino družine, Hasina in njena sestra pa sta se usodi izognili le zato, ker sta bili na potovanju v Nemčiji.

Po pregnanstvu v Indiji se je Hasina leta 1981 vrnila v Bangladeš in prevzela vodenje stranke Lige Avami, ki jo je ustanovil njen oče. Skupaj s preostalimi opozicijskimi strankami je krenila na ulice proti tedanjemu vojaškemu vodstvu pod generalom Husajnom Muhamedom Eršadom. Med ljudsko vstajo je Hasina hitro postala narodna ikona boja za demokracijo.

Od zaveznic do nasprotnic

Med zavezniki, s katerimi se je Hasina postavila po robu vojaški vladi, je bila tudi Kaleda Zia, vodja Bangladeške nacionalistične stranke (BNP), proti kateri je leta 1991 nato tudi izgubila volitve.

Obe izhajata iz političnih dinastij. Zia je namreč vdova nekdanjega predsednika Ziaurja Rahmana, ki je prav tako kot oče Šejk Hasine umrl v atentatu. Ženski sta več kot tri desetletja krojili usodo Bangladeša, kjer sta bili znani kot "bojujoči se begum". Izraz begum označuje muslimansko žensko na visokem položaju.

Hasina je položaj premierke za en mandat zasedla pet let pozneje, med vladanjem pa ji je uspelo umiriti napetosti med plemenskimi uporniki na jugovzhodu države ter skleniti sporazum o delitvi vode z Indijo. Obenem pa se je njena vlada začela spopadati z vse več obtožbami korupcije in kritikami, da je preveč podrejena zahodni sosedi Indiji.

Po dveh premierskih mandatih Kalede Zie se je Hasina na oblast vrnila leta 2009. Na svoji politični poti je preživela več aretacij in atentatov – zaradi poskusa umora leta 2004 trpi zaradi poškodbe sluha – politične kariere pa ji niso ogrozili niti številni poskusi pregona in sodni postopki, v katerih je bila obtožena korupcije.

"Stkani" gospodarski uspeh

Bangladeš, večinsko muslimanska država z več kot 171 milijoni prebivalcev, je dolgo veljal za eno najrevnejših držav na svetu, do katerih niti mednarodna skupnost ni gojila velikih pričakovanj.

Od leta 2009, ko je oblast prevzela Hasina, pa je Bangladeš dosegel zavidljive gospodarske uspehe. Postal je eno najhitrejših razvijajočih se gospodarstev v regiji in celo prehitel veliko večjo sosedo Indijo. V zadnjem desetletju se je njegov BDP potrojil, svetovna banka pa je ocenila, da se je v zadnjih 20 letih iz revščine izkopalo 25 milijonov ljudi.

Večina gospodarskega uspeha sloni na tekstilni industriji in izvažanju teh izdelkov v Evropo, Severno Ameriko in Azijo.

Vendar dviga gospodarske uspešnosti niso bili deležni vsi, saj se Bangladeš že nekaj let spopada z visoko inflacijo, ki omejuje gospodarstvo in upočasnjuje rast delovnih mest v zasebnem sektorju. Zunanji dolg Bangladeša se je od leta 2016 podvojil, januarja 2023 pa si je vlada pri Mednarodnem denarnem skladu izposodila 4,7 milijarde dolarjev pomoči, da bi okrepila upadajoče devizne rezerve.

Vladanje brez opozicije

Nedavni protesti so bili največji izziv, s katerim se je Šejk Hasina spopadla v svoji politični karieri. Političnih nasprotnikov do tedaj skoraj ni imela, saj ji je od prevzema oblasti pred 15 leti uspelo skoraj uničiti opozicijo. Po množičnih aretacijah in pregonu članov stranke ter njenih podpornikov je največja opozicijska stranka BNP letošnje januarske volitve bojkotirala, Liga Avami pa je tako lahko osvojila 225 od 300 sedežev.

Proteste so začeli študentje, ki so zahtevali spremembe kvot za položaje v državnih službah, ki so v Bangladešu veljale od njegove osamosvojitve. Protesti proti nepravičnim kvotam so kmalu prerasli v vsesplošen upor proti vladi, ki je opozarjal na vse večjo gospodarsko krizo in težave z brezposelnostjo.

Zapuščina osamosvojitve

Sistem kvot je leta 1971 uvedel premierkin oče Rašman. Sistem je 56 odstotkov delovnih mest v državni upravi rezerviral za različne kategorije državljanov, vključno z ženskami, socialno šibkejšimi skupinami in invalidi. 30 odstotkov delovnih mest je bilo rezerviranih za potomce borcev za svobodo iz leta 1971, ki danes po ocenah predstavljajo približno 0,2 odstotka prebivalstva in so po splošnem mnenju zvesti vladajoči Ligi Avami.

Sistem je bil po študentskih protestih leta 2018 ukinjen za nekatere razrede javnih uslužbencev, vendar je višje sodišče v Daki letos junija odločitev razveljavilo in s tem sprožilo ponovne študentske demonstracije.

Študentski protestniki so kmalu postali tarča groženj ministrov in vladajoče stranke. Sredi julija sta gibanji Liga Čatra in Liga Džubo, ki sta študentski veji vladajoče stranke Liga Avami, napadli študente na Univerzi v Daki. Temu je sledila skupna operacija policije, bangladeške mejne straže in bataljona za hitro ukrepanje, protiteroristične veje bangladeške policije, ki jo je spremljala vsedržavna blokada spleta, kar je vodilo do pokola več kot 300 ljudi.

Abdul Hanan Masud, eden od koordinatorjev študentskega gibanja proti diskriminaciji, je po poročanju švedsko-bangladeškega neodvisnega časopisa Netra News policijo obtožil, da je proteste izkoristila za kriminalne dejavnosti, kot je ugrabljanje ljudi za odkupnino.

Opozoril je tudi, da so študenti žrtve mučenja in množičnih aretacij, nekateri so izginili, drugi pa se spopadajo z lažnimi obtožbami. "Pričakujemo, da bodo organizacije za človekove pravice priznale, da se v Bangladešu dogajajo hude kršitve človekovih pravic," je dejal in vlado obtožil zločinov proti človeštvu.

Nasilje brez primere

Profesorica mednarodnih odnosov na Univerzi v Singapurju Sriradha Data je za singapurski časopis The Straits Times opozorila, da so bili študentski protesti v Bangladešu vedno burni, vendar je nasilje, ki je julija zajelo državo, brez primere, obenem pa je tudi razkrilo splošno jezo javnosti nad vodstvom predsednice vlade.

Glede na gospodarske težave in visoko brezposelnost mladih so bili nedavni protesti, ki jih je sprožil desetletja star sistem kvot za delovna mesta v državni upravi, ki veljajo za stabilnejša in bolje plačana kot delovna mesta v zasebnem sektorju, dolgo pričakovani, poudarja Data, ki dodaja, da samodržna nagnjenja Hasine in njene stranke le delno pojasnjujejo nezadovoljstvo javnosti.

Zdajšnja kriza je tudi posledica gospodarske krize med mladimi, opozarja Data. Kljub desetletju odlične gospodarske rasti, ki je v povprečju znašala 6,5 odstotka na leto in jo je gradil predvsem tekstilni sektor, za mlade še vedno primanjkuje delovnih mest. Leta 2023 približno 40 odstotkov Bangladeševcev, starih od 15 do 24 let, ni študiralo, delalo ali se usposabljalo, glede na državne podatke je bilo 18 milijonov mladih brez dela.

Sodišče ugodilo študentom

Po pogajanjih s študentskimi organizacijami je vrhovno sodišče 21. julija vendarle drastično poseglo po kvotah in rezerviranih 56 odstotkov kvot zmanjšalo na sedem odstotkov. 93 odstotkov državnih služb naj bi bilo tako na voljo ljudem glede na njihove sposobnosti. Vendar sprememba kvot ni bila dovolj, da bi ustavila proteste, saj je razkrila obseg gospodarske krize v Bangladešu.

Vlada je tudi po odločitvi vrhovnega sodišča, ki je drastično spremenilo sistem kvot, nadaljevala polarizirajočo retoriko in za nasilje še naprej krivila opozicijo. Vlado so tudi pozvali, naj se opraviči za nasilje nad protestniki. Olje je na ogenj prilila tudi premierka sama, saj je dva tedna po začetku protestov protestnike označila za "razakarje". Gre za zelo slabšalni izraz, s katerim v Bangladešu označujejo izdajalce, sicer pomeni "prostovoljec", vendar ga v Bangladešu uporabljajo proti tistim, ki so med osvobodilno vojno leta 1971 sodelovali s Pakistanom.

Na čelu države znova vojska

Po begu Šejk Hasine v Indijo je oblast začasno prevzela vojska. Predsednik države Mohamed Šahabudin je medtem razpustil parlament, kar je bila ena izmed ključnih zahtev protestnikov, izpuščenih pa je bilo tudi več političnih zapornikov, med njimi tudi dolgoletna nasprotnica Šejk Hasine Kaleda Zia.

"Ohranite zaupanje v vojsko. Preiskali bomo vse umore in kaznovali odgovorne," je obljubil načelnik generalštaba bangladeške vojske Vaker Uz Zaman in dodal, da bo vojska oblikovala prehodno vlado, vendar v pogovore ne bo vključena vladajoča stranka Liga Avami.