Dva meseca po prevzemu oblasti v Afganistanu so talibani okrepili diplomatska prizadevanja za izboljšanje odnosov z drugimi državami v upanju, da bodo tako preprečili gospodarsko krizo, ki grozi državi.

"Mednarodna skupnost mora začeti sodelovati z nami. Tako bomo zagotovili varnost in hkrati vzpostavili pozitivne odnose s svetom," je dejal afganistanski zunanji minister Amir Kan Mutaki na srečanju v Dohi, kjer so prvič po umiku Američanov iz Afganistana potekali tudi pogovori med visokimi delegacijami ZDA, Evropske unije in talibanov.

Tiskovna predstavnica EU-ja Nabila Massrali je pred srečanjem napovedala, da bodo na sestanku načeli pomembne teme, kot je prost prehod za ljudi, ki želijo zapustiti Afganistan, dostop do humanitarne pomoči, spoštovanje pravic žensk in preprečevanje, da bi država postala zatočišče za teroriste.

A talibani še vedno niso ugodili eni od glavnih zahtev mednarodne skupnosti, da dekletom znova dovolijo obiskovati srednjo šolo, potem ko so jim septembra to prepovedali od šestega razreda dalje in to dovolili le fantom.

Mutaki je pojasnil, da talibani delujejo postopoma, saj so na oblasti šele nekaj mesecev in zato od njih ne moremo pričakovati, da izpeljejo reforme, ki jih mednarodni skupnosti ni uspelo izpeljati v dvajsetih letih.

"Imeli so obilo finančnih sredstev in močno mednarodno podporo, od nas pa se pričakuje, da bomo vse postorili v dveh mesecih," je dejal afganistanski zunanji minister.

Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je talibane obtožil, da so prelomili obljube o zaščiti pravic žensk in deklet. Po njegovih besedah okrevanje gospodarstva ni mogoče, če ženske nimajo pravice do dela.

Kar 80 odstotkov afganistanskega gospodarstva poteka na neformalen način in vloga žensk pri tem je ključna, je poudaril Guterres in dodal, da bi bila njihova odstranitev iz javnega življenja pogubna. "Moramo najti načine, kako bi gospodarstvo ponovno zadihalo. To se da storiti tudi brez kršenja mednarodnega prava in načel," je dejal generalni sekretar ZN-a.

ZDA bodo zagotavljale humanitarno pomoč

Že v soboto so talibani zaprosili ZDA za sprostitev okoli devet milijard dolarjev afganistanskega premoženja, ki je od padca prejšnje vlade 15. avgusta zamrznjeno, zaradi česar v Afganistanu vlada veliko pomanjkanje in rastejo cene osnovnih življenjskih potrebščin in goriva.

Po pogovorih Američanov in talibanov je Washington sporočil, da bo Afganistanu še naprej zagotavljal humanitarno pomoč, čeprav še ne bo priznal nove talibanske vlade, ki se bo morala prej dokazati z dejanji, ne le z besedami in obljubami.

Kot je poročala dopisnica RTV Slovenija na Bližnjem vzhodu Karmen W. Švegl, so talibani obljubili, da ne bodo dovolili, da bi se v državi krepila skrajna gibanja, da bi se tam utrdila in načrtovala napade na ameriške oz. zahodne cilje.

V Dohi so svojo zavezo potrdili in se celo strinjali, da bodo v boju proti Islamski državi sodelovali z Američani. Ti naj bi, kljub umiku vseh svojih vojakov, še naprej izvajali napade z brezpilotnimi oboroženimi letali.

Mutaki se je v ponedeljek v Dohi srečal tudi z nemško in britansko delegacijo. Po pogovorih s posebnim nemškim predstavnikom za Afganistan in Pakistan Jasperjem Wieckom in nemškim veleposlanikom v Afganistanu Markusom Potzlom je sporočil, da so jim Nemci obljubili, da bodo še naprej zagotavljali humanitarno pomoč Afganistanu. Glede na izjavo talibanov so priznali tudi, da je talibanska vlada v Afganistanu zdaj realnost.