"Čakajo nas vse težji izzivi, ki bodo med velikimi silami povzročili boj za prevlado," je v uvodnem nagovoru enodnevnega zasedanja dejal indonezijski predsednik Joko Vidodo, čigar država predseduje združenju. Ob tem je poudaril, da se združenje Asean ne bo podredilo nobeni velesili ter da bo imelo pomembno vlogo pri zagotavljanju miru.

Voditelji Aseana bodo skušali doseči dogovor glede krize v Mjanmaru, ki razdvaja desetčlansko združenje, dosedanja mirovna pogajanja pa so bila neuspešna.

Vojaška hunta vlada Mjanmaru od državnega udara februarja 2021, ko je odstavila nekdanjo voditeljico Aung San Su Kji. Ta trenutno prestaja več kot 30-letno zaporno kazen, ki ji je bila naložena na podlagi različnih obtožb.

Predsedujoča Indonezija je pred dvema letoma od mjanmarske vojaške hunte, katere predstavniki se visokih zasedanj zaradi prepovedi ne udeležujejo, zahtevala premirje in začetek mirovnih pogajanj. Nekatere članice združenja naj bi se nagibale k vrnitvi Mjanmara na zasedanja Aseana. Poleg Kambodže, glavne zaveznice mjanmarske hunte, so se z njenimi voditelji v zadnjih mesecih večkrat srečali tajski predstavniki.

Na zasedanju Aseana bodo države članice naslovile tudi stopnjevanje napetosti v Južnokitajskem morju. Kitajska je prejšnji teden namreč objavila nov zemljevid, s katerim izraža ekspanzionistične težnje v Južnokitajskem morju, bogatem z nahajališči nafte in plina.

Združenje Asean so v želji po sodelovanju in razvoju v regiji leta 1967 ustanovile Indonezija, Malezija, Filipini in Tajska. Poleg držav ustanoviteljic so članice združenja tudi Kambodža, Brunej, Vietnam, Mjanmar in Laos.

Indonezija bo ta teden gostila tudi vrh 18 držav vzhodne Azije, ki se ga bodo udeležili tudi voditelji ZDA, Kitajske, Japonske, Indije in Rusije.