Na voliščih v 12 zveznih državah je gneča že od jutra. Poznavalci bodo posebej pozorno spremljali izide v zveznih državah Tamil Nadu in Karnataka, kjer bo morala glavna opozicijska Kongresna stranka močno zmagati, če bo želela na državni ravni poraziti hindujsko nacionalistično stranko Bharatija Džanata (BJP) zdajšnjega premierja Narende Modija.

BJP je postal zmagovalec volitev leta 2014 prav po zaslugi glasov v šestih zveznih državah s severa, kjer je osvojila kar 70 odstotkov vseh poslanskih sedežev.

Parlamentarne volitve v Indiji so se začele prejšnji teden in bodo v sedmih fazah potekale do 19. maja. Izid bo znan 23. maja. Poznavalci jih označujejo za referendum o premierju Modiju, ki se poteguje za drugi petletni mandat. Zaradi nevarnosti izbruha nasilja so v večjem delu države močno poostrili varnostne ukrepe.

Modi ali Gandi?

68-letni Modi iz je na eni strani oboževan, na drugi pa ga krivijo za ohranitev delitev med hindujsko večino in okoli 170 milijoni muslimanov v državi, ki je z 1,34 milijarde ljudi po Kitajski druga država na svetu po številu prebivalstva. Njegov glavni tekmec je vodja Kongresne stranke Rahul Gandi, čigar stranka je del koalicije levosredinskih strank Združenega naprednega zavezništva (UPA). Ankete napovedujejo težak boj.

Na največje volitve v zgodovini človeštva je bilo na okoli milijon volišč povabljenih več kot 900 milijonov volivcev ‒ kar 83 milijonov več kot na zadnjih leta 2014. Med več tisoč kandidati bodo izbirali 543 poslancev spodnjega doma parlamenta ‒ lok sabhe. Stranka, ki si bo zagotovila večino najmanj 272 poslancev, bo sestavila vlado in izbrala premierja za naslednjih pet let.

Modi je stranko pred petimi leti povedel do zgodovinske zmage ‒ absolutne večine prvič po letu 1984 z 282 sedeži od 428 v lok sabhi. Najstarejša stranka v državi, ki kroji indijsko politiko že vse od osamosvojitve te nekdanje britanske kolonije, Kongresna stranka, pa je doživela najhujši poraz s samo 44 osvojenimi sedeži, potem ko je imela 206 poslancev.

Volitve potekajo v sedmih fazah zaradi tehnične zahtevnosti zaradi velikega števila volivcev, pa tudi tveganja nasilja v državi, v kateri je bilo samo leta 2016 ubitih sto politikov ali predstavnikov strank, pa tudi zaradi oboroženih uporov v najmanj devetih zveznih državah. Tudi v nekaterih državah bodo volitve potekale v več fazah.