Čeprav 4-milijonska nacionalno razcepljena država ob uradni polmilijonski brezposelnosti spremembe nujno potrebuje, jih bo nedelja le težko prinesla. Ob nezaceljenih vojnih ranah nacionalna retorika še naprej prinaša najboljše volilne odstotke. Medtem je Bosna in Hercegovina pri približevanju Evropski uniji zaostala za vsemi državami Jugovzhodne Evrope.

Nova bošnjaška stranka
V državi se niso pojavile nove pomembnejše stranke, ki bi lahko bistveno vplivale na spremembe v političnem okolju, ki 15 let po Daytonu še vedno ostaja razdeljeno na podlagi etnične pripadnosti. Potem ko je na lokalnih volitvah leta 2008 prvič nastopila Naša stranka (NS), se je nedavno oblikovala le še nova Zveza za boljšo prihodnost BiH (SBB BiH) medijskega tajkuna Fahrudina Radončića, ki naj bi po navedbah inštituta Ifimes pomenila srednjo pot med Stranko za BiH (SBiH) Harisa Silajdžića in Stranko demokratske akcije (SDA) Sulejmana Tihića.

Srbskim socialdemokratom največ glasov
Precej razdrobljena politična ponudba pri Bošnjakih ponuja možnost vodilnima srbskima strankama, da odneseta relativno zmago. Anketa Ameriškega nacionalnega demokratskega inštituta iz sredine septembra kaže, da Socialdemokratska stranka BiH (SDP BiH) Zlatka Lagumdžije in Stranka neodvisnih socialdemokratov (SNSD) premierja Republike srbske Milorada Dodika uživata največjo podporo volivcev (20 oz. 15 odstotkov). Sledita ji najmočnejša bošnjaška Stranka demokratske akcije (SDA) (12 odstotkov) in hrvaška stranka HDZ BiH (5 odstotkov).

Brez sprememb v predsedstvu?
Miloradu Dodiku se kljub vztrajanju pri napovedih o možnosti "odcepitve" Republike srbske, ki jo mednarodna skupnost obsoja, med 19 kandidati obeta izvolitev za predsednika Republike srbske. Tudi na volitvah članov predsedstva BiH-a bi večina vprašanih med 20 kandidati glasovala za sedanje tri člane. Tako se znova obeta izvolitev hrvaškega člana Željka Komšića (SDP BiH), bošnjaškega Harisa Silajdžića in srbskega Nebojše Radmanovića (SNSD).

Letošnje volitve bodo sicer prve, na katerih bo lahko volila generacija, rojena ob začetku vojne v BiH-u aprila leta 1992, zato je tudi visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH-u Valentin Inzko v pozivih prebivalcem k udeležbi na volitvah predvsem nagovarjal mlade. A vprašljivo je, če bi tudi njihova množičnejša udeležba prinesla kake novosti, saj izbirajo med "starimi kandidati".

Brez reform in sprememb ustave iz Daytona
Zaradi nesoglasij med konstitutivnimi narodi v državi niso bile uvedene številne reforme, nujne za pospešitev približevanja EU-ju. Tako zaradi sporov med Bošnjaki, Hrvati in Srbi ni bil sprejet zakon o izvedbi prvega popisa prebivalstva po letu 1991 niti zakon o državni lastnini. BiH ni izpolnil niti zahteve Evropskega sodišča za človekove pravice, naj sprejme ustavni zakon, ki bi na tokratnih volitvah omogočil kandidiranje predstavnikom vseh narodov, ne le treh konstitutivnih.

Kljub drugačnim pričakovanjem se tudi pri reformi ustave iz leta 1995 niso premaknili niti za ped, čeprav so spremembe nujne za zagotovitev bolj funkcionalnih in učinkovitih struktur oblasti v državi, ki bi omogočile približevanje EU-ju.

Velik zaostanek na poti v Evropsko unijo
Zaradi neizpolnjenih pogojev še ni ukinjen urad visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH-u, čeprav so ukinitev napovedovali že leta 2007. Inzko je tako pred dnevi dejal, da ukinitev urada ni več "nujen pogoj" za vložitev kandidature BiH-a za članstvo v EU-ju, ter napovedal, da bo BiH, ki na poti v EU resno zaostaja za drugimi državami z območja nekdanje Jugoslavije, v povezavo lahko vstopil šele leta 2020, in ne 2014, kot so mislili nekateri.