Z velikim naporom so umikali betonske barikade pred parlamentom, varnostne sile pa naj bi proti njim uporabile solzivec.

Protestniki so se zbrali na osrednjem trgu v prestolnici, odstranjevali barikade pred parlamentom in vzklikali "revolucija". Varnostne sile naj bi proti njim uporabile solzivec.

Številni v Libanonu za eksplozijo krivijo malomarnost vlade in politične elite. Aktivisti so k protestom pozivali pod geslom "Pravičnost za žrtve, maščevanje vladi". Številni protestniki so nosili slike predsednika Libanona Michela Aouna in predsednika parlamenta Nabiha Berrija na vislicah.

Na sicer mirnih protestih so se ob robu pojavljali spori med policijo in protestniki, več deset protestnikov pa je vdrlo na zunanje ministrstvo in trdilo, da je to zdaj sedež revolucije. Libanonski Rdeči križ je sporočil, da so bili v spopadih s policijo ranjeni najmanj štirje ljudje.

Zaradi nedelovanja vlade je poslanec Sami Gemayel, vodja stranke Kataeb, danes sporočil, da vsi trije poslanci njegove stranke odstopajo iz 128-članskega parlamenta. Odstop je objavil tudi poslanec Nadim Gemayel, sin pokojnega libanonskega predsednika Bashirja Gemayela.

Danes bi sicer morali v Bejrutu pripraviti množičen pogreb za žrtve v organizaciji nevladnih organizacij in protestnikov, ki že dlje pozivajo k reformam in očitajo libanonskim politikom korupcijo.

A organizatorji so sporočili, da pogreba zaradi logističnih težav ne bo, namesto tega so pripravili množičen protest proti vladajočim. "Protestni pohod bo kot velik pogreb, zato prosimo ljudi, naj bodo oblečeni v črnino," so povedali.

Državi preti humanitarna katastrofa

Že pred torkovo eksplozijo v Bejrutu je 75 odstotkov Libanoncev potrebovalo humanitarno pomoč, tretjina je bila brezposelnih. Stanje se bo zdaj še poslabšalo, zato tuje agencije opozarjajo pred humanitarno katastrofo.

Eksplozija je zahtevala najmanj 154 življenj, skoraj 6000 ljudi je bilo ranjenih, še vedno pogrešajo več kot 20 ljudi, 300.000 pa jih je ostalo brez strehe nad glavo.

Agencija Svetovni program za hrano (WFP) opozarja, da je pristanišče v Bejrutu popolnoma uničeno, zato bo dobava hrane v državo močno otežena, to pa bo povzročilo dvig cen. Agencija je v državo poslala 5000 paketov hrane – vsaka pošiljka zadostuje za enomesečno prehrano petčlanske družine –, obljubili so tudi pomoč pri dobavi pšenične moke in žita.

Uničena zaščitna oprema proti covidu-19

Zdravstveni strokovnjaki svarijo, da je zdravstveni sistem v državi že tako ali tako močno načet in da so zaprte kar tri velike bolnišnice, zato primanjkuje več kot 500 postelj, piše BBC. Delujoče bolnišnice so prenatrpane z bolniki, nekatere so bile v eksploziji tudi poškodovane.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je v državo že poslala več tisoč paketov nujne medicinske opreme in pozvala k zbiranju pomoči v vrednosti 15 milijonov dolarjev, s katerimi bi lahko pokrili najnujnejše zdravstvene potrebe in obenem omogočili nadaljevanje zagotavljanja preventivnih ukrepov zaradi pandemije covida-19.

V državi število okuženih z novim koronavirusom namreč narašča, 17 zabojnikov z zaščitno opremo, kot so maske, obleke in rokavice, pa je bilo v torek uničenih. Še težavnejši je tudi položaj 1,5 milijona sirskih beguncev, ki so se zatekli v Libanon.

Že pred torkovo katastrofo je milijon ljudi v državi živelo pod mejo revščine, tretjina ni imela službe.

Michel v Bejrutu zagotovil podporo EU-ja

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je po francoskem predsedniku Emanuelu Macronu kot drugi tuji državnik prispel v Bejrut, kjer se je srečal z visokimi libanonskimi predstavniki, tudi predsednikom Michelom Aounom. Ob prihodu je zagotovil Libanonu podporo Evropske unije, ne le v besedah, ampak tudi dejanjih.

"Libanon se lahko zanese na solidarnost EU-ja. Ne samo v besedah, ampak tudi v konkretnih dejanjih za libanonsko ljudstvo," je tvitnil Michel.

Izrazil je še globoko spoštovanje libanonskemu Rdečemu križu. "Šokiran zaradi razsežnosti katastrofe, ganjen zaradi odpornosti ljudi Bejruta, navdušen nad pogumom reševalnih ekip," je še zapisal.

Michel se je nato srečal še s premierjem Hassanom Diabom in predsednikom parlamenta Nabihom Berrijem. Na Twitterju je zapisal, da jim je izrazil polno solidarnost EU-ja s prebivalci Libanona. Poudaril je tudi, da bi si morale vse politične sile v državi prizadevati za skupno dobro ljudi, uresničevati reforme, da bi ljudem vlili upanje v boljšo prihodnost.

V nedeljo pa bo potekala donatorska videokonferenca za nujno humanitarno pomoč za prebivalce Bejruta, ki jo bo organizirala Francija. V imenu Evropske komisije se je bo udeležil evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. EU je že aktiviral mehanizem evropske civilne zaščite in libanonskim oblastem pri ocenjevanju obsega škode dal na razpolago satelitski sistem Copernicus. Bruselj je sprostil tudi 33 milijonov evrov za nujno pomoč za Libanon, ki naj bi jih namenili za medicinsko opremo in zaščito kritične infrastrukture.

Udeležbo na nedeljski videokonferenci je napovedal tudi ameriški predsednik Donald Trump in dodal, da so na poti v Libanon tri letala z medicinsko opremo, hrano in vodo. ZDA bodo pomagale tudi s svojimi zdravniki, medicinskimi sestrami in reševalci.

Zavračanje pozivov k mednarodni preiskavi

Predsednik Aoun zavrača pozive k mednarodni preiskavi eksplozije in trdi, da bodo domači preiskovalci ugotovili, ali je bil vzrok za dogodek morda "zunanje vmešavanje", na primer bomba. V skladišču so ob pomanjkljivih varnostnih standardih šest let hranili 2750 ton amonijevega nitrata. Aoun je obljubil temeljito preiskavo in dejal, da tiste, ki so bili odgovorni za takšno malomarnost, čakajo resne posledice.

55.000 ljudi podpisalo peticijo, da nadzor prevzame Francija

Številni ljudje za eksplozijo krivijo malomarnost in skorumpiranost oblasti ter slabo upravljanje. Po poročanju nemškega portala Deutsche Welle je od četrtka že več kot 55.000 ljudi podpisalo peticijo, ki poziva Francijo, naj znova prevzame nadzor nad Libanonom za prihodnjih 10 let. "To kaže na to, kako obupani so Ljudje. Nikoli niso bili prav premožni, a zdaj je stanje še hujše. Izgubili so domove, premoženje, ne morejo več skrbeti za otroke. Ne vedo več, kaj naj," je dejal libanonski novinar Dima Tarhini.

Francija je imela v Libanonu oblast med letoma 1920 in 1945.