Ameriška kampanja "maksimalnega pritiska", s katero želi Washington od izstopa iz jedrskega sporazuma popolnoma izničiti prodajo iranske nafte, je močno prizadela iransko gospodarstvo.

Inflacija se je v Iranu povzpela nad 40 odstotkov. Zvišale so se cene uvoza in osnovnih dobrin v državi. Cena hrane je v enem letu narasla za 61 odstotkov, cena storitev za 34, oblačil pa za 51 odstotkov, navaja iranski statistični center. Brezposelnost v Iranu pri tem vztraja nad desetimi odstotki 80-milijonske populacije.

"Gre za proračun odpora in vzdržljivosti proti sankcijam," je v iranskem parlamentu predlog predstavil Rohani in pojasnil, da je Iran z njim "svetu oznanil, da bomo kljub sankcijam upravljali z državo, predvsem na področju nafte," njegove besede povzema Al Džazira.

"Vemo, da so pod sankcijami in pritiskom ljudje v stiski. Razumemo, da se je zmanjšala kupna moč ljudstva. Naš izvoz in uvoz, prenos denarja in zunanja trgovina imajo veliko težav. Vsi vemo, da imamo težave z izvozom nafte. Kljub temu si prizadevamo zmanjšati težave za življenja ljudi," je Rohani oznanil 4.845 trilijonov rialov (35 milijard evrov) vreden proračun za pomoč ljudem pri ekonomskih težavah. Proračun med drugim predvideva 15-odstotni dvig plač v javnem sektorju.

Padec prodaje nafte bodo nadomestili z obveznicami in prodajo premoženja

Proračun predpostavlja, da se bodo prihodki od prodaje nafte znižali za 40 odstotkov, kar nameravajo nadomestiti z izdajo obveznic ter prodajo državne lastnine. Rohani pri tem pričakuje, da bodo gospodarski sektorji, ki niso povezani z nafto, končali v pozitivnih številkah.

"V nasprotju s pričakovanji Američanov, da bo zaradi pritiska sankcij naše gospodarstvo naletelo na težave, smo izbrali pravilno pot in gremo naprej," je zaključil iranski predsednik. Predlog proračuna mora odobriti še iranski parlament.

IMF napoveduje 4,5-odstotni primanjkljaj BDP-ja

Mednarodni denarni sklad (IMF) ocenjuje, da mora Iran za uravnoteženje proračuna v obdobju med letoma 2020 in 2021 ceno nafte ohraniti v višini 194,6 dolarja za sod. Ob tem državi napovedujejo javnofinančni primanjkljaj v višini 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda v letih 2019 in 2020 ter 5,1 odstotka v letih 2020 in 2021.

Analitiki ob tem sicer predvidevajo, da je bil Iran surovo nafto najbrž prisiljen prodati po znižani ceni, če je želel privabiti kupce, ki se zavedajo kršenja ameriških sankcij.

Oblasti nasilno zatrle proteste po dvigu cen goriva

Iranska vlada je novembra v prvem ukrepu proti sankcijam za polovico zvišala cene goriva, s prihodki pa naj bi ustvarili sklad za pomoč najrevnejšim. Dvig cen goriva je sprožil množične proteste po državi, v katerih so protestniki zažigali bencinske črpalke in policijske postaje ter ropali trgovine. Iranske oblasti so proteste zatrle, števila smrtnih žrtev pa še niso podali. Amnesty International ob tem trdi, da je bilo ubitih več kot 200 ljudi.