Iz Bejruta, od koder se ji je po začetku izraelske operacije proti Hezbolahu uspelo prebiti z libanonskim evakuacijskim letalom, se je oglasila za informativne oddaje TV Slovenija.

Pojasnila je, da se je na libanonsko evakuacijsko letalo, ki se v Bejrut vrača prazno, zjutraj vkrcala v Amanu v Jordaniji, na bejrutskem letališču, ki so ga izraelske sile obstreljevale tudi danes, pa je pristala nekaj pred 11. uro po srednjeevropskem času.

Med pristankom na letališču v Bejrutu je videla dim, ki se je valil iz južne soseske Dahija. Sicer je po njenih besedah povsod v Bejrutu mogoče videti ljudi, ki prihajajo z juga Libanona, kjer je izraelska vojska izdala ukaz za evakuacijo še 20 vasi severno od reke Litani.

V Bejrut je Karmen Švegl priletela iz jordanskega glavnega mesta Aman na letalu, na katerem so tja prispeli večinoma ljudje, ki so želeli zapustiti Libanon. Na poletu nazaj je bila na letalu le peščica potnikov.

Prečkanje meje je bilo naporno, saj še vedno velja pravilo, da ne smeš vstopiti v Libanon, če si bil prej v Izraelu, zaradi česar sta morala s snemalcem uničiti vse dokaze, da sta bila kadar koli tam, čeprav sta prej prišla iz Egipta in čez južno izraelsko mesto Eilat. "V Libanon je težko priti, a še veliko težje ga je zapustiti," je povedala Švegl, od katere lahko v prihodnjih dneh pričakujemo več reportaž in poročanj v informativnih oddajah, tako na Radiu kot na Televiziji Slovenija.

Begunci ne želijo govoriti z novinarji

V večernem javljanju je pojasnila, da je v središču mesta veliko beguncev z juga države, "veliko je nestrpnosti". Dogajajo se tudi napadi na novinarje, je povedala in dodala, da je belgijska televizija sinoči skušala posneti raketni napad na Dahijo, zaradi česar so novinarja pozneje "več ur zasliševali v neki kleti, snemalca pa pretepli, na koncu sta oba končala v bolnišnici". Tudi sama s snemalcem sta imela težave, je povedala, saj so ju ovirali pri snemanju, "skoraj noben begunec ni želel govoriti z nama".

Kot je razložila, so begunci nastanjeni v šolah in na drugih javnih krajih, pred njimi pa "stražijo" vojaki Hezbolaha, ki že na vratih povedo, da begunci ne bodo govorili z njo. Veliko ljudi je prepričanih, da je Zahod kriv za to, kar se dogaja v Libanonu, da ne pritiska dovolj, da bi se vojna končala. "Vidimo, da se razmere tukaj zaostrujejo, ne glede na napade. Milijon in pol beguncev je veliko breme za Libanon."

Sorodna novica Bolnišnice v Libanonu začasno prekinile delo. Tarča izraelskih napadov naslednik Nasrale.

Pomen Hamenejevega govora

V javljanju je spomnila, da je iranski vrhovni voditelj Hamenej prvič po petih letih vodil javno molitev, kar je samo po sebi izjemno pomembno: "Govoril je v arabščini, kar je še dodatno pomembno. /.../ Zdi se, da Iran skuša Arabce tudi v Evropi in na zahodu spodbuditi, naj se uprejo tej izraelski prevladi, ki jo želijo vzpostaviti na bližnjem vzhodu."

"Kot sami pravijo, nagovarjajo nekako k uporu, tudi terorističnim napadom med vrsticami, kot lahko razumemo. Po drugi strani pa Iran vidi v tistih arabskih državah, ki sodelujejo z Izraelom, sovražnike. Denimo Jordanija, ki je pomagala sestreliti nekaj raket, ki jih je Iran poslal na Izrael, je, kot smo lahko slišali, ena izmed tarč. Zato so v Jordaniji zelo poostreni varnostni ukrepi, kjer sem bila še danes zjutraj. Razmere so resnično napete tudi v nekaterih zalivskih državah, Združeni arabski emirati, tudi savdska Arabija, ki sodeluje z Izraelom. Iran na eni strani išče zaveznike, na drugi strani pa Arabcem tudi grozi," je poročala za Odmeve.