Kot je sporočila libanonska državna tiskovna agencija NNA, je Adib svoj odstop napovedal v televizijskem nagovoru po srečanju z libanonskim predsednikom Michelom Aounom. Tudi iz urada predsednika so na Twitterju sporočili, da sta Adib in Aoun govorila o težavah pri oblikovanju nove vlade ter da je Adib predsedniku ponudil odstop, ki ga je ta sprejel.

Adib naj bi vztrajal pri oblikovanju tehnokratske vlade, politične stranke pa naj bi želele pravico predlagati ministre, poroča BBC. Dozdajšnji mandatar se je opravičil libanonskemu ljudstvu, zaradi njegove "nezmožnosti uresničiti upanja ljudstva na reformistično ekipo", ki bi rešila državo. A kot je dodal, ni želel voditi vlade, "obsojene na neuspeh".

Glavna ovira naj bi bilo vplivno šiitsko gibanje Hezbolah in njegova zavezniška stranka Amal, ki jo vodi predsednik parlamenta Nabih Beri, ki je zahteval položaj finančnega ministra.

Tamkajšnji mediji so sicer že več dni poročali, da bi zaradi zastoja pri oblikovanju nove vlade Adib lahko odstopil kot mandatar.

Mandatarstvo je Adib sprejel 31. avgusta. Na položaju premierja naj bi nasledil Hasana Diaba, potem ko je ta dokončno izgubil zaupanje ljudi po katastrofalni eksploziji v bejrutskem pristanišču 4. avgusta in je 10. avgusta odstopil.

Libanonske stranke so se nato na začetku septembra zavezale, da bodo v dveh tednih oblikovale vlado s sposobnimi in neodvisnimi ministri s ciljem oživitve gospodarstva. To je ob takratnem obisku Bejruta sporočil francoski predsednik Emmanuel Macron.

Padec vrednosti valute, hiperinflacija, obubožanje

Državo zadnje leto pretresa ena najhujših gospodarskih, družbenih in političnih kriz po državljanski vojni med letoma 1975 in 1990, ki se kaže v padcu nacionalne valute, hiperinflaciji in obubožanju velikega dela prebivalstva. Krizo sta še zaostrili pandemija covida-19 in omenjena eksplozija, ki je razdejala velik del Bejruta in v kateri je umrlo okoli 190 ljudi, več kot 6000 pa je bilo ranjenih.

Svetovna banka ocenjujejo, da je eksplozija povzročila škodo v vrednosti 4,6 milijarde dolarjev.

Mednarodna skupnost, še posebej Francija, od Libanona zahtevata reforme v zameno za mednarodno podporo v vrednosti več milijard evrov.

Libanon je prišel pod nadzor Francije pred 100 leti po porazu otomanskega imperija v prvi svetovni vojni. Libanon je neodvisnost razglasil leta 1943.