Iraški premier Adil Abdul Mahdi, ki je sicer lani odstopil, a upravlja tekoče posle vlade, je sporočil ameriškemu državnemu sekretarju Miku Pompeu, naj v Irak pošlje delegacijo, ki bo začela pripravljati vse potrebne ukrepe za izvajanje spoštovanja odločitve iraškega parlamenta (resolucija parlamenta je sicer nezavezujoča).

Ameriško zunanje ministrstvo je odgovorilo, da tega ne bodo storili in da je njihova prisotnost v Iraku "ustrezna". "Seveda pa je potreben dialog med ZDA in iraško vlado, pa ne le glede varnosti, temveč tudi glede našega finančnega, gospodarskega in diplomatskega sodelovanja," je dejala tiskovna predstavnica ameriškega državnega sekretarja Morgan Ortagus.

Pompeo je ob tem razkril, da je bila v petek v Washingtonu delegacija zveze Nato in da so se pogovarjali o prihodnjih vojaških misijah v Iraku ter načrtu "enakomerne porazdelitve bremena v regiji".

Iran zahteva umik ZDA iz regije, Irak več samostojnosti

Sorodna novica Iran preiskuje črni skrinjici, ključni dokazi bi lahko bili uničeni

Do nove zaostritve med ZDA in Iranom je prišlo po ameriškem atentatu na visokega iraškega generala Kasema Solejmanija na letališču v Teheranu. Iran je odgovoril z raketnim napadom na ameriška oporišča v Iraku, pri čemer ni bilo žrtev. Le nekaj ur po napadu pa se je zrušilo ukrajinsko potniško letalo, za katero obstaja vse več indicev, da naj bi ga, sicer po nesreči, zrušila iranska raketa.

Najvišji iraški šiitski verski vodja ajatola Ali Al Sistani pravi, da je ameriško-iranski konflikt najbolj prizadel Irak. Na petkovi molitvi je dejal, da "nobenim tujim silam ne bi smelo biti dovoljeno, da vplivajo na usodo Iraka". "Zadnje nevarno agresivno dejanje, ki je del nenehnih kršitev iraške suverenosti, le poslabšuje razmere na območju. Irak mora vladati sam sebi, v njegovo odločanje pa se ne sme vmešavati nihče."

Po uboju generala Solejmanija je k umiku ameriških sil iz Iraka, ki je kot Iran večinoma šiitska država, pozval tudi Teheran. Verski vrhovni vodja Ali Homenej, čigar tesen zaveznik in varovanec je bil Solejmani, je dejal, da povračilni ukrepi ZDA niso bili zadostni in da je končanje prisotnosti ameriških sil v regiji glavni cilj Teherana.

Trump: Hoteli so napasti štiri ameriška veleposlaništva

Sorodna novica Predstavniški dom želi omejiti Trumpove možnosti za sprožitev vojne z Iranom

Pri tem ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu ni uspelo predložiti dovolj trdnih dokazov, s katerimi bi pojasnil atentat na iranskega generala, kar so njegovi kritiki označili kot "nepremišljeno dejanje". Pompeo je sicer v petek zatrdil, da ima Washington določene informacije o "neposredni iranski grožnji" napada na ameriška veleposlaništva, "ameriška življenja so bila ogrožena," je dejal.

V pogovoru za ameriško televizijo Fox News pa je Trump na vprašanje, kakšna naj bi bila konkretno ta iranska grožnja, odgovoril: "Lahko razkrijem, da so verjetno nameravali napasti štiri naša veleposlaništva," pa poroča BBC. Demokrati v ameriškem kongresu vztrajajo, da jim takšne trditve niso bile predložene, zato so danes sprejeli resolucijo, s katero želijo omejiti možnost predsednika Donalda Trumpa, da sproži vojno proti Iranu, a za njeno veljavnost bi jo moral podpreti še senat, kjer pa imajo večino republikanci.

Množični protesti v Iraku proti vladi, Iranu in ZDA

Na ulicah Iraka se je danes znova zbralo več tisoč protestnikov, ki so na ulicah že od 1. oktobra. Zahtevajo reformo političnega sistema, boljše javne storitve in zamenjavo vladajočih, ki jih obtožujejo korupcije. Po uradnih podatkih je bilo v zadnjih 16 letih poneverjenih 410 milijard evrov, kar je dvakrat toliko, kolikor znaša letni bruto družbeni proizvod države.

Med slogani pa je slišati tudi tiste, uperjene proti ZDA in Iranu. Protestniki vlado prav tako pozivajo tudi k temu, da Irak ne sme biti prizorišče spopadov med Iranom in ZDA, ki sta sicer oba zaveznika Bagdada.

Več tisoč ljudi je protestiralo tudi na večinoma šiitskem jugu države v mestih: Divanija, Nasirija, Basra ter svetih mest Nadžaf in Karbala. Poročali so tudi o aretacijah. V preteklosti so oblasti na proteste odgovorile z nasiljem, pri katerem naj bi sodelovale tudi Solejmanijeve enote Al Kud. Do zdaj je bilo ubitih že skoraj 460 ljudi, več kot 25.000 pa ranjenih.

Na izrednem vrhu EU-ja tudi Stoltenberg

Na izrednem zasedanju v Bruslju pa so se sestali tako zunanji ministri EU-ja kot tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg, kar ni običajno. Stoltenberg je države pozval, naj še naprej sodelujejo v operacijah v boju proti IS-ju in nadaljujejo urjenje iraških varnostnih in oboroženih sil, ko bodo varnostne razmere to omogočale, ter pomagajo pri stabilizaciji Iraka.

Na zasedanju, ki ga je zaradi zaostrenih razmer v Iraku in Libiji sklical visoki zunanjepolitični predstavnik Joseph Borrell, so ministri poudarili, da je EU tudi v prihodnje pripravljen nuditi podporo Iraku pri zagotavljanju stabilnosti in obnovi države.

Poudarili so podporo iraški enotnosti in teritorialni celovitosti države. Trenutna kriza odvrača pozornost od vzpostavljanja iraške vlade in sprejemanja potrebnih reform. Veliko dela je bilo storjenega v preteklih letih in delo pri obnovi države še ni končano. Iraku je treba še naprej nuditi vso potrebno pomoč, so poudarili.

"Slovenija poziva k spoštovanju iraške suverenosti, mednarodnega prava in obsoja napade na civiliste, tuje enote, kulturne spomenike," je dejal slovenski minister za zunanje zadeve Miro Cerar.

Upanje po ohranitvi jedrskega sporazuma

Ministri so izpostavili tudi, da EU ostaja zavezan ohranitvi in spoštovanju zavez iz iranskega jedrskega sporazuma. Sporazum je ključen dokument za omejevanje širjenja jedrskega orožja in zagotavljanje regionalne stabilnosti. Pozvali so Iran in sodelujoče strani, da ostanejo zavezani določbam iz sporazuma. EU je tudi pripravljen iskati rešitve za dolgotrajno rešitev konflikta in podpreti regionalne pobude za umirjanje napetosti, ki bi jih podale države iz regije.

Cerar: Slovenija podpira aktivno vlogo EU-ja v Libiji

Tudi glede dogajanja v Libiji so izpostavili pomen proaktivne vloge EU-ja pri iskanju rešitve za dialog in poudarili pomen prizadevanj Nemčije za čimprejšnjo organizacijo t. i. berlinske konference za Libijo.

Minister Cerar je na zasedanju povedal, da tudi Slovenija podpira pobude za dejavnejšo vlogo EU-ja v Libiji. "Vse vpletene v libijski konflikt pozivamo k spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava in dialogu. Slovenija pozdravlja prizadevanja Nemčije za sklic berlinske konference, da bi poiskali trajno rešitev za Libijo," je dejal.