določene zadeve še vedno ostajajo odprte.
Srbija mora sodišču izročiti Ratka Mladića in Gorama Hadžića, Hrvaška pa še vedno ni dostavila nekaterih dokumentov iz obdobja vojaške operacije Nevihta iz leta 1995.
Brammertz: Srbska politika ogroža integriteto sodišča
"Iskanje Mladića in Hadžića je za nas bistvenega pomena, naš urad pa pozorno spremlja razvoj dogodkov v tej smeri," je dejal Serge Brammertz, ki je pred Varnostnim svetom Združenih narodov pohvalil napredek Srbije. K temu je po njegovih besedah prispeval prihod nove vlade v Beogradu, ki je pomembno izboljšala operativno sodelovanje.
Čeprav je haaški tožilec izrazil upanje, da bo nova beograjska vlada pomagala tudi pri prizadevanju v iskanju ubežnikov, o tem ni povsem prepričan. Tako je v poročilu izpostavil nekatere izjave srbske politike, ki po njegovem mnenju ogrožajo integriteto sodišča.
Haaško sodišče je končalo procese za 117 od skupno 161 obtoženih. Pri 21 je proces še na prvi stopnji, za 13 primerov je postopek v prizivni fazi. Šest obtoženih, med njimi tudi nekdanji politični voditelj bosanskih Srbov, Radovan Karadžić, še čakajo na začetek sojenja.
Hrvaška je naredila majhen napredek
Čeprav je Hrvaška v zadnjih šestih mesecih izpolnila večino zahtev haaškega sodišča, še vedno ni dostavila nekaterih dokumentov iz obdobja vojaške operacije Nevihta leta 1995, ki so ključni v sojenju hrvaškim generalom Gotovini, Čermaku in Markaču. Od 98 dokumentov, kolikor jih zahteva tožilstvo, je Zagreb potrdil obstoj 23, dostavil pa ni nobenega.
"Glede na to, da se sojenje bliža koncu, tožilstvo poziva Hrvaško, da temeljito nadaljuje preiskavo in da se osredotoči na odkrivanje in predajo teh ključnih dokumentov mednarodnemu sodišču," je opozoril glavni haaški tožilec ter dodal, da je bil "v tem pogledu narejen zelo majhen napredek".
K. Š.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje