Bierleinova je prva ženska in prva nestrankarska oseba na čelu avstrijske vlade. Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen je Bierleinovi že podelil mandat za sestavo vlade.

"Skušala bom pridobiti zaupanje Avstrijcev," je nova kanclerka povedala na prvi skupni novinarski konferenci s predsednikom države.

Napovedala je, da bo položaj podkanclerja in pravosodnega ministra prevzel nekdanji predsednik avstrijskega upravnega sodišča Clemens Jabloner. Diplomat Alexander Schallenberg, ki je doslej vodil oddelek za evropske zadeve v kanclerjevem uradu, pa bo v prehodni vladi vodil zunanje ministrstvo, je dodala. Schallenberg sicer velja za tesnega sodelavca Kurza.

V prihodnjih dneh bo predstavila še imena drugih ministrov in se pogovorila s predstavniki političnih strank ter civilne družbe.

Podpora vseh strank

Odzivi strank na imenovanje Bierleinove so bili pozitivni. Vodja ljudske stranke (ÖVP) Sebastian Kurz jo je označil za "izjemno kompetentno, izkušeno in moralno osebnost". Njegova stranka jo bo podpirala, kolikor jo bo lahko, je napovedal.

Predsednica opozicijskih socialdemokratov (SPÖ) Pamela Rendi-Wagner pa je izrazila zadovoljstvo, da je položaj prevzela ženska. Prepričana je, da bo z Bierleinovo na čelu prehodne vlade sodelovanje med parlamentom in vlado znova zaznamovala pripravljenost na dialog.

Tudi vodja svobodnjakov (FPÖ) Norbert Hofer je novo kanclerko označil za visoko kvalificirano in moralno osebnost.

Če ne upoštevamo Hartwiga Lögerja iz vrst Ljudske stranke (ÖVP), ki je le nekaj dni opravljal tekoče kanclerske posle, je 69-letna Bierleinova 14. kanclerka Avstrije po koncu druge svetovne vojne. Doslej je bilo na čelu avstrijske vlade sedem kanclerjev iz vrst socialdemokratske stranke (SPÖ), šest iz vrst ÖVP-ja.

Najdaljši kanclerski mandat je imel doslej Bruno Kreisky (SPÖ), ki je bil na tem položaju 4.781 dni. Najkrajši pa je bil mandat Sebastiana Kurza (ÖVP), ki je bil na čelu vlade 525 dni in je moral položaj zapustiti po ponedeljkovi izglasovani nezaupnici.

Glasovanje o nezaupnici je sledilo aferi Ibiza, ki je odnesla podkanclerja Heinz-Christiana Stracheja, temu pa je sledil odhod njegovih svobodnjakov iz vlade.