Vodja SPÖ-ja Pamela Rendi-Wagner je nezaupnico utemeljila z "edinstvenim ravnanjem" kanclerja Kurza, ki mu je očitala oblastiželjnost.

Dejala je še, da je državo dvakrat pahnil v predčasne volitve in da je zdaj, ko je razpadla koalicija s svobodnjaki (FPÖ), vzpostavil vlado, v kateri je zgolj ÖVP. Pozivom SPÖ-ja se je pridružila tudi manjša opozicijska stranka Jetzt – Liste Pilz (Zdaj – Lista Pilz), ki je bila sicer pobudnica nezaupnice Kurzu, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

32-letni Kurz je v svojem poslovilnem govoru kot predsednik vlade v parlamentu dejal, da razume željo strank po maščevanju in da pridobijo boljši položaj za predčasne volitve. A dejstvo, da je nezaupnica vladi odziv na izide nedeljskih evropskih volitev, je nekaj, čemur ne more slediti nihče v državi, je poudaril.

Zagotovil je, da bo ÖVP tudi v primeru izglasovane nezaupnice zagotovil svoj prispevek k stabilnosti v državi. "Prihodnji vladi ne bomo postavljali ovir na poti, pač pa jo bomo podprli na najboljši način," je dejal.

Skrajno desni svobodnjaki so še pred začetkom izredne seje napovedali, da bodo podprli socialdemokratsko nezaupnico vladi. Obe stranki imata v parlamentu dovolj glasov za podporo nezaupnici. SPÖ ima v 183-članskem spodnjem domu parlamenta 52 poslanskih sedežev, FPÖ pa 51.

Po nezaupnici bo na potezi predsednik

Po izvolitvi nezaupnice mora avstrijski predsednik nominirati novega kanclerja in začasno vlado, ki bo vodila državo do jesenskih volitev. Predsednik Alexander Van der Bellen ima pri tem na voljo dve možnosti: odpoklicane ministre, državne sekretarje in visoke uradnike za nekaj dni pooblastiti za tekoče vodenje poslov ali nemudoma imenovati novo vlado.

V SPÖ-ju si želijo, da bi Avstrijo do predčasnih volitev, ki naj bi bile septembra, vodila strokovna, ne politična vlada. Nikakor pa ne vlada, ki jo je po odstopu ministrov iz FPÖ-ja prejšnji teden kot "strokovno" oblikoval Kurz. Čeprav je Van der Bellen to vlado potrdil, pa jo socialdemokrati vidijo kot "zakrinkano" politično vlado ÖVP-ja.

ÖVP na evropskih volitvah zmagovalec

ÖVP pod vodstvom Kurza je na nedeljskih volitvah v Evropski parlament slavil kot zmagovalec z veliko prednostjo pred drugimi strankami. Dobil je skoraj 35 odstotkov glasov ali skoraj osem odstotnih točk več kot pred petimi leti. SPÖ je na drugem mestu prejel nekaj več kot 23 odstotkov podpore, FPÖ pa 17 odstotkov.

Bo izšel Kurz še močnejši?

Čeprav je za Kurza današnja nezaupnica nedvomno poraz, pa sam zagotovo ne misli obupati. Tudi na podlagi spodbude na nedeljskih evropskih volitvah je prepričan, da se bo vrnil na kanclerski položaj, ki ga je zasedal 18 mesecev. "Na koncu bodo v Avstriji odločali ljudje," je dejal že v nedeljo po razglasitvi volilnih izidov.

Tudi v poznejšem nagovoru članom in podpornikom ÖVP-ja po potrditvi nezaupnice je napovedal boj na jesenskih volitvah. Povedal je, da zdaj ni čas za jezo, sovraštvo in žalost, ter obljubil, da se bo še naprej zavzemal za spremembe. Približno 1.200 članov in podpornikov stranke, ki so se zbrali na sedežu strankarske politične akademije, ga je pozdravilo z vzkliki "kancler Kurz". Povedal jim je še, da je predsedniku države obljubil "urejen prenos oblasti na prehodno vlado".

Kot poroča APA, bi Kurz lahko na koncu iz te afere izšel še močnejši. Vplivni mediji v državi so ga bolj ali manj jasno podprli, zanj se je postavil tudi predsednik republike. Van der Bellen je po izbruhu afere Ibiza tudi pozival politične stranke k preudarnosti in ne k dodatnemu zapletanju politične krize. Za opozicijo bi se tako ta nezaupnica Kurzu lahko izkazala tudi za precej tvegan podvig.

Glasovanje o nezaupnici vladi je vrhunec afere Ibiza, ki se je začela sredi maja, ko se je v javnosti pojavil posnetek, v katerem je donedavni vodja svobodnjakov in podkancler Heinz-Christian Strache pred volitvami leta 2017 v zameno za pomoč pri povečanju volilne podpore domnevni ruski vlagateljici ponujal poslovne pogodbe z vlado. Strache je s svojih položajev v vladi in stranki odstopil, nato so svobodnjaki zapustili vladajočo koalicijo, Kurz pa je prejšnji teden na njihova ministrska mesta imenoval strokovnjake.

Odločil se je za skrajno desnico

Kurz je po predčasnih volitvah oktobra 2017, na katerih je ÖVP prepričljivo zmagal, vlado sestavil s skrajno desnimi svobodnjaki. Nato je začel predvsem zaostrovati zakonodajo, ki bi omejila priseljevanje v Avstrijo, od zmanjševanja otroških dodatkov za delavce iz držav z nižjim standardom do prepovedi nošnje naglavnih rut v osnovnih šolah.

Poleg tega je vlada začela zniževati davke in izvajati reforme v zdravstvu. Uspelo mu je ustvarjati vtis harmonije in profesionalnega sodelovanja v koaliciji. A ta vtis je v zadnjih tednih vse težje vzdrževal, še posebej zaradi vse več ksenofobnih škandalov, v katere so se zapletli nekateri člani FPÖ-ja.