Pred tritedenskim srečanjem so se razlike med liberalnim taborom s papežem Frančiškom na čelu in tradicionalisti še poglobile, zato številni svarijo pred razkolom.

Na tokratni sinodi, ki bo potekala do 25. oktobra, se bo v Vatikanu zbralo okoli 280 njenih članov, večinoma škofov, poleg njih pa še skupno 120 svetovalcev, strokovnjakov, opazovalcev in gostov iz verske skupnosti. Iz Slovenije bo na srečanju sodeloval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

Sinoda bo nadaljevanje lanske izredne sinode o družini, ko so nacionalne Cerkve po vsem svetu prejele prvi vprašalnik, prek katerega se je vsak verujoči lahko opredelil do vloge in poslanstva družine v sodobnem svetu. Na sinodi smo bili nato priča daleč največjemu teološkemu spopadu v sodobni zgodovini Cerkve po drugem vatikanskem koncilu, medijsko vrenje ob vroči razpravi za vatikanskimi zidovi pa so predstavniki Svetega sedeža komaj obvladovali, poroča RTV-jeva dopisnica Mojca Širok.

Tako imenovani modernistična in pravoverna cerkvena struja sta brez zadržkov prekrižali meče ob vprašanju, kakšna naj bosta cerkvena pastoralna praksa in cerkveni nauk do različnih oblik sodobne družine: od neporočenih parov in ločenih ter znova poročenih do istospolnih zvez. Prav ob tem vprašanju so številni kljub pričakovanjem, da bi škofje morda zavzeli odprtejša stališča do istospolnih parov, ostali razočarani.

Istospolne poroke so za Rimskokatoliško cerkev nesprejemljive, homoseksualce pa je treba po mnenju škofov pastoralno spremljati in varovati njihovo dostojanstvo, čeprav njihove spolne naravnanosti in načina življenja Cerkev ne odobrava. Zakon je za RKC nerazvezljiva zveza med moškim in žensko. Sinode, med katerimi si škofje s papežem izmenjujejo izkušnje in informacije in mu tako pomagajo pri vodenju Cerkve, so sad drugega vatikanskega koncila, uvedel jih je papež Pavel VI.

Cerkev in duh časa
Zdajšnje katoliške dogme po mnenju številnih vernikov ne ustrezajo več duhu časa, zato Cerkev s papežem Frančiškom na čelu išče načine, kako se približati sodobnim življenjskim slogom, med drugim v odnosu do ločenih in znova poročenih, žensk, ki so naredile splav, otrok samohranilk in istospolno usmerjenih. Številni upe polagajo v Frančiška, ki je v zadnjem času odprl številna do zdaj "nedotakljiva" vprašanja v Cerkvi.

Papež, ki poudarja, da mora Cerkev slediti času, je javnost septembra pretresel z reformami, ki bodo poenostavile in pospešile postopek razveljavitve zakonske zveze za katoličane. Razveljavitev zakonske zveze je za katoličane edina možnost, če se želijo znova cerkveno poročiti in pri tem ne kršiti cerkvenega nauka oziroma ne živeti v grehu. Zdaj je razporoka mogoča le izjemoma, če cerkveno sodišče ugotovi ničnost poroke, vendar so ti postopki zapleteni, dolgotrajni in za številne predragi.

Papež je razburil tudi s pozivom duhovnikom, naj med jubilejnim letom usmiljenja, ki se bo začelo decembra, odpustijo katoličankam, ki so splavile, oziroma katoličanom, ki so splav sprožili, če se želijo za to pokesati.

V ponedeljek pa je Frančišek dejal, da so cerkveni dostojanstveniki, ki so prikrivali spolne zlorabe, krivi. V enem do zdaj najostrejših odzivov na škandal je izpostavil, da so spolne zlorabe, ki jih zagrešijo duhovniki, "skoraj svetoskrunstvo", tisti, ki so zlorabe prikrivali, vključno z nekaterimi duhovniki, pa so prav tako krivi. A čeprav zdajšnji papež v cerkvenih krogih velja za liberalnega, vztraja tako pri nerazvezljivosti zakonske zveze kot pri zavračanju porok istospolno usmerjenih.

Glasni nasprotniki
Tradicionalisti se s predlaganimi spremembami ne strinjajo in jim tako prikrito kot tudi glasno nasprotujejo. Zagovorniki sedanjih načel prevladujejo v delih sveta, kot je na primer Afrika, kjer se ubadajo s povsem drugačnimi težavami kot na Zahodu in so stališča glede vprašanj družine precej bolj konservativna. Večina afriških škofov tako ne želi omajati sedanjih dogem o katoliški zakonski skupnosti in razumevanju družine.

Reformam javno nasprotuje tudi skupina 11 konservativnih kardinalov pod vodstvom nekdanjega predsednika italijanske škofovske konference Camilla Ruinija. Ti so pred sinodo objavili knjigo Enajst kardinalov o zakonu in družini, v kateri med drugim nasprotujejo spremembi temeljnega načela nerazvezljivosti zakonske zveze.

V knjigi kardinali izražajo bojazen, da bosta družina in zakonska skupnost doživela razkroj, kakršnega v zgodovini še ni bilo. Zavračajo tudi papežev predlog, da bi ločene katoličane pripustili k obhajilu. Avtorji knjige sicer poudarjajo, da knjiga ni uperjena proti Frančišku, temveč da gre za poskus, v Cerkvi spodbuditi razpravo o družini ter ponuditi nekaj izhodišč za razpravo na sinodi.

Cerkev na razpotju
V Vatikanu bodo težko našli soglasje o omenjenih perečih vprašanjih. Konservativni tabor namreč vztraja pri svojem, a po drugi strani je v cerkvenih krogih tudi vse več zagovornikov večje odprtosti do vprašanja družine. Nekateri cerkveni dostojanstveniki pravijo, da Vatikan ni bil tako razdeljen od koncilskih reform v šestdesetih letih, zato svarijo, da bi lahko prišlo do novega razkola, kakršen je bil s protestanti.

Tako konservativci kot liberalci od sinode pričakujejo predvsem jasne odgovore. To je v mednarodni peticiji papežu zahtevalo 400.000 vernikov, med katerimi so tudi 104 kardinali in škofi. Zahtevajo "pojasnilo", kot "edini način za odpravo vse večje zmedenosti med verniki", glede zakona, ločitve in homoseksualcev. A opazovalci svarijo pred previsokimi pričakovanji. "Ne bo ponovne iznajdbe katolištva. Namen sinode ni, da sprejema odločitve, gre za posvetovalni organ," je dejal vodja nemške redakcije Radia Vatikan Bernd Hagenkord.

Vsekakor pa bo sinoda odločilen kazalec za Katoliško cerkev, pa tudi za Frančiška. Če bodo izidi tako neotipljivi kot na lanski izredni sinodi, bi se lahko okrepile kritike papeža, da veliko govori, a pokaže malo rezultatov.