V letalskem oporišču Wright-Patterson blizu Daytona v ameriški zvezni državi Ohio so sporazum 21. novembra 1995 po 21 dneh mirovnih pogajanj, ki so potekala pod okriljem predsednika ZDA Billa Clintona, parafirali predsedniki ZRJ-ja Slobodan Milošević, Hrvaške Franjo Tuđman in BiH-a Alija Izetbegović. Zdaj že vsi pokojni predsedniki so nato sporazum podpisali 14. decembra 1995 v Parizu. Za uveljavitev dogovora so s svojim podpisom jamčili še ameriški in francoski predsednik Clinton in Jacques Chirac, britanski in ruski premier John Major in Viktor Černomirdin ter nemški kancler Helmuth Kohl. Mirovni sporazum, ki določa pravila prekinitve sovražnosti, je tako zagotovil vzpostavitev miru in ohranitev celovitosti države.

Sporazum končal skoraj štiriletno morijo
Sporazum je končal vojno, ki se je začela 6. marca 1992, potem ko je BiH 1. marca istega leta razglasil neodvisnost. V vojni je umrlo več kot 200.000 ljudi. V tujino ali po državi se je razselilo 2,2 milijona, več kot polovica prebivalstva. Petnajst let po koncu vojne je še vedno razseljenih 117.000 ljudi, 10.000 pa jih pogrešajo. Po uradnih podatkih se je do konca lanskega leta vrnilo več kot milijon beguncev in razseljenih. S sporazumom so BiH vzpostavili kot enotno državo v njenih republiških mejah z dvema entitetama - 49 odstotkov ozemlja BiH-a je pripadlo Srbom, 51 pa Hrvatom in Muslimanom, ki so oblikovali skupno federacijo, v državo pa so prišli tudi vojaki zveze Nato.

"Mini Dayton" ni prinesel napredka
Po 15 letih sporazum postaja ovira za napredek države. Ukoreninil je delitve na nacionalni osnovi ter kompleksno, zapleteno in potratno strukturo oblasti, ki ovira odločanje in sprejemanje reform. Mednarodna skupnost, vključno z EU-jem, zato poziva k sprejetju ustavnih reform, da bi država postala učinkovita in funkcionalna. Pozivajo tudi k sprejetju reform, nujnih za gospodarsko rast v državi, kjer je 24 odstotkov od 3,8 milijona prebivalcev brezposelnih. Predstavniki strank in predsedstva BiH-a so 22. novembra v Washingtonu podpisali izjavo, s katero so se zavezali, da bodo do marca leta 2006 sprejeli spremembe ustave in z njimi okrepili delovanje zvezne vlade v Sarajevu, a t. i. minidaytonska pogajanja niso prinesla napredka.

BiH med državami Zahodnega Balkana glede približevanja EU-ju in Natu ostaja na repu, saj je junija 2008 zadnja sklenila sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju. Šele aprila letos je dobila povabilo v akcijski načrt Nata.

Srbi proti reviziji Daytona
Politiki v BiH-u ob 15. obletnici sklenitve sporazuma večinoma izražajo optimizem. Predsedujoči predsedstvu BiH-a, Srb Nebojša Radmanović, je pred obletnico zapisal, da se je BiH utrdil kot neodvisna država, njen mednarodni položaj pa je okrepljen, ni pa se izognil stališču svoje Stranke neodvisnih socialdemokratov (SNSD), ki jo vodi predsednik Republike srbske Milorad Dodik, da je daytonski sporazum prihodnost BiH-a. Država bi morala ostati taka, kot jo je predvidel sporazum, je poudaril in se tako jasno izrekel proti ustavni reformi.

Optimističen je bil tudi bošnjaški član predsedstva BiH-a Bakir Izetbegović. "Prehodili smo dolgo in težavno pot do statusa urejene evropske države," je dejal in poudaril, da je država na poti ozdravitve in normalizacije. Priznal je, da trenutne razmere "niso zadovoljive, a so boljše kot pred 15 ali petimi leti".

Inzko: Uspeh je na dosegu roke
Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH-u Valentin Inzko je izrazil mnenje, da so oktobrske splošne volitve BiH-u prinesle novo politično kakovost. BiH lahko uspe, če bodo njeni voditelji v tek spravili reforme, meni. "Uspeh je na dosegu roke. Perspektive in potenciali BiH so dobri, predvsem na gospodarskem področju. Napredek je mogoč, mora biti mogoč tudi na področju politike," je poudaril Inzko.

Manjka skupen cilj
Politični analitiki v BiH-u so precej manj optimistični. Analitičarka Tanja Topić iz Banjaluke meni, da v državi ni soglasja glede preteklosti ali prihodnosti, manjka pa tudi skupen cilj. Nekdanji odgovorni urednik časnika Oslobodjenje Kemal Kurspahić je prepričan, da je bil BiH pred petimi leti v boljšem položaju, kot je danes.

"Daytonski sporazum je ustavil vojno in prinesel ustavno ureditev, ki onemogoča nemoteno funkcioniranje BiH-a," meni nekdanji predsednik skupščine BiH-a in eden izmed udeležencev mirovnih pogajanj Miro Lazović. "Daytonski mirovni sporazum je teh 15 let pokazal vse svoje protislovje. Hkrati je dal upanje tistim, ki so želeli integrirati BiH, in tistim, ki želijo zadržati obstoječe entitetne in nacionalne delitve, dosežene med vojno," je za Deutsche Welle povedal Lazović ter dodal, da ima kot številni drugi mirovni sporazumi tudi daytonski "omejen rok trajanja".

"Če gledamo skozi oči navadnih ljudi, ni bilo doseženega skoraj nič, etnične delitve pa so globoke, morda celo večje kot v vojnih letih," o družbenem stanju v BiH-u meni profesor filozofske fakultete v Banjaluki Miodrag Živanović.