Ob 15. obletnici podpisa Daytonskega sporazuma, s katerim se je končala vojna v BiH-u, je Inzko opozoril, da država še vedno ostaja razdeljena, zato meni, da še ne bi smeli zapreti njegovega urada predstavnika mednarodne skupnosti.

V najnovejšem poročilu VS-ju je Inzko poudaril, da je BiH v zadnjih 15 letih naredil velik napredek, vendar reforme ostajajo neuresničene, največjo oviro pa predstavljajo spori in delitve med etničnimi skupinami.

"Nacionalistične agende na žalost še vedno prevladujejo nad sodelovanjem in kompromisom," je dejal Inzko in omenil, da je tudi Evropska komisija prejšnji teden ugotovila, da BiH ni dovolj napredoval pri izpolnjevanju pogojev za članstvo v Evropski uniji.

Oktobrske parlamentarne volitve so po Inzkovih besedah potekale v skladu z mednarodnimi standardi, pri čemer je sam pohvalil razmeroma visoko udeležbo, da je napredek vseeno mogoč, pa po njegovem mnenju dokazuje dogovor z EU-jem.

Za prihodnji napredek so odgovorni politiki, izvoljeni oktobra, ki imajo na voljo izbiro med reintegracijo, reformami in članstvom v EU-ju in v zvezi Nato ali pa stagnacijo in izolacijo.

Inzko je zavrnil tudi namige o delitvi države. "Če bi bilo BiH mogoče mirno razdeliti, bi se to zgodilo že leta 1992," meni visoki predstavnik.

"Pretirano dramatiziranje"
Večina drugih govornikov se ni strinjala z Inzkom in ga je pozvala k nadaljnjemu delu, medtem ko je od članov Varnostnega sveta le ruski veleposlanik Vitalij Čurkin menil, da razmer v BiH-u ni treba "pretirano dramatizirati", saj je varnostni položaj stabilen.

Čurkin se je tudi zavzel za preoblikovanje urada visokega predstavnika po dogovorjeni poti v skladu z Daytonskim sporazumom, in ne v povezavi z "evroatlantsko agendo".