Drugo največje mesto v Hondurasu, San Pedro Sula, je najnasilnejše mesto na svetu v državi, ki ima osem milijonov prebivalcev. Po podatkih univerze v Hondurasu, ki jih je povzel britanski Guardian, je bilo lani v povprečju ubitih 20 ljudi na dan, kar je 173 ljudi na 100.000 prebivalcev, to pa je največ v državah, ki niso v vojni.

Mesto je sicer industrijsko in trgovinsko središče Hondurasa, kjer imajo svoje tovarne in zastopništva številna svetovna podjetja. Kot tako bi moralo mesto, ki proizvede kar dve tretjini honduraškega BDP-ja, kipeti od energije, a je ravno nasprotno. Na ulicah je opaziti le malo življenja, v zraku je čutiti napetost, večina avtomobilov je brez avtomobilskih tablic in z zatemnjenimi stekli, iz uličnih kioskov pa kričijo naslovnice časopisov, ki prinašajo seštevek zločinov prejšnjih noči.

Latinska Amerika prežeta z nasiljem
Latinska Amerika je najbolj smrtonosno območje na svetu. Čeprav tam živi le osem odstotkov svetovnega prebivalstva, podatki Združenih narodov kažejo, da se tam zgodi kar 42 odstotkov vseh umorov. Mehiški inštitut Citizen Council on Public Safety and Criminal Justice poroča, da jih med 20 mesti na svetu, kjer je stopnja umorov najvišja, kar 19 najdemo v Latinski Ameriki. "Črna ovca" med njmi je New Orleans.

A nikjer ni tako hudo kot je v Hondurasu. Država je ujeta v spiralo zločina - tihotapljenje mamil, vojne med karteli in tolpami, politični prevrati in zarote ter spopadi za zemljo, povrh vsega pa še korupcija na najvišjih položajih in nekaznovanje odgovornih.

Nasilje primarno povezano z mamili
Nasilje se je začelo stopnjevati v začetku novega stoletja in se je, ko je država postala pomembnejše stičišče na mamilarskih poteh med Latinsko Ameriko in ZDA, še okrepilo. Po podatkih ameriškega zunanjega ministrstva kar 80 odstotkov vsega kokaina, namenjenega v ZDA, potuje čez Honduras. Državo sta nadalje oslabila organizirani kriminal in državni udar leta 2009, ko so se okrepila poročila o hudih kršitvah človekovih pravic proti podpornikom odstavljenega predsednika Manuela Zelaye, zadnji žebelj v krsto pa so zabile lokalne tolpe (imenovane maras), ki so se spopadale za nadzor nad lokalnim trgom mamil.

Malo policistov, ki patruljirajo po ulicah, v prebivalcih zbuja več občutkov strahu kot varnosti, saj je med policijskimi vrstami javno znana izjemno visoka stopnja korupcije, ki sega v sam vrh organizacije. Policisti pobirajo podkupnine, kradejo, izsiljujejo in celo pobijajo. Kot je poročala agencija AP, so bili v številnih primerih policisti vpleteni v poboje članov kriminalnih tolp, celo vodja policije, Juan Carlos "El Tigre" Bonilla, je bil obtožen sodelovanja v treh pobojih in vpletenosti v 11 drugih smrti in izginotij.

Ljudje zadeve vzeli v svoje roke
Pomanjkanje zaupanja v policijo in druge organe oblasti ter dejstvo, da je preiskan in razrešen le majhen odstotek zločinov, kaznovanih pa izjemno malo storilcev, lansko leto so odkrili motive za umore v zgolj 41 odstotkih primerov, pa še tu je bila velika večina označena kot "poravnavanje računov", je spodbudilo ljudi, da so zadeve vzeli v svoje roke in začeli obračunavati med seboj.

"Tukaj ni oblasti, policija in preiskovalci so nekoristni, nekaznovanje pa vodi k novim zločinom," je prepričan Gustavo Irias s Centra za demokratične študije v Tegucigalpi. "Ko ljudje nimajo zatočišča, si postavijo vprašanje: 'Kje lahko dobim večjo pištolo?'," je še dodal.

Žrtve so vsi, od mehanikov, študentov, kmetov, novinarjev, voznikov avtobusov, poslovnežev in politikov. "Nasilje ne izbira. Nihče ni nedotakljiv," je za Guardian povedal Steven Dudley, solastnik inštituta Insight Crime, ki se ukvarja z varnostjo in organiziranim kriminalom v Latinski Ameriki.

Najmanj deset trupel na dan
"Sam satan živi v San Pedru. Ljudje se pobijajo med seboj, kot da niso nič več kot kokoši," je povedal Lucas, eden od prebivalcev mesta, ki dela v mrtvašnici. Za Guardian je povedal, da se spomni, ko je velika večina ljudi, ki so jih sprejeli, umrla naravne smrti. Danes je to izjema, pravilo pa je najmanj deset prestreljenih ali obglavljenih trupel na dan.