Dodik je v ponedeljek zvečer v Banjaluki napovedal, da bo Republika Srbska umaknila svoje soglasje k sporazumoma o skupni vojski BiH-a in visokem sodnem in tožilskem svetu, ki imenuje sodnike in tožilce na vseh ravneh.

"Predlagali bomo, da se z rušenjem zakona o vojski v nekaj mesecih oblikuje vojska Republike Srbske," je dejal Dodik in zatrdil, da imajo ustavno pravico do tega.

Predsedujoči predsedstvu BiH-a Komšić je v odzivu zatrdil, da bi bilo to kaznivo dejanje, saj gre za zakone, ki so bili sprejeti v parlamentu Bosne in Hercegovine. "Brez parlamenta BiH-a te odločitve ni. Poleg tega je to kaznivo dejanje upora," je poudaril.

Kriza se še poglablja

Enotne oborožene sile BiH-a so bile vzpostavljene leta 2006, ko so ukinili vojski obeh entitet – Republike Srbske in Federacije BiH-a. Vzpostavitev enotnih oboroženih sil, ki štejejo 10.000 pripadnikov, so opredelili v zakonu o obrambi, ki ga je parlament BiH-a sprejel leta 2005. Vrhovni poveljnik vojske je predsedstvo.

S temi Dodikovimi izjavami se še zaostruje politična kriza v državi, v kateri se je ta znašla zaradi srbskega bojkota in s tem blokade predsedstva, sveta ministrov in obeh domov parlamenta BiH-a. S tem bojkotom želijo doseči razveljavitev odločitve o imenovanju Christiana Schmidta za visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH-u. Menijo, da je bilo imenovanje nezakonito.