S tem je resno ogrožen mirovni proces, ki naj bi končal desetletja trajajoč konflikt, poročajo tuje tiskovne agencije. Mirovna pogajanja so bila odpovedana, potem ko so uporniki prejšnji teden sporočili, da je konec petmesečne prekinitve ognja, ker da jih skuša Dutertejeva vlada prevarati, poleg tega pa krši človekove pravice. Posledično je tudi vlada odstopila od prekinitve ognja.

Duterte, ki je predsedniški položaj prevzel junija lani, je sprva nadaljevanje mirovnih pogovorov opredelil kot prednostno nalogo in naredil celo osnutek koalicijske vlade, v kateri bi bili tudi uporniki. Po prevzemu položaja je tudi poskrbel za izpustitev komunističnih voditeljev iz zapora, kar naj bi pospešilo mirovna pogajanja.

Duterte: Naj se pripravijo na dolgo vojno
Zdaj pa je obsodil upornike zaradi obnovitve sovražnosti in jim sporočil, da je pripravljen na dolgotrajen spopad, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Vojakom sem dejal, naj se pripravijo na dolgo vojno. Dejal sem, da miru v času naše generacije ne bo," je dejal v soboto.

Vladnim pogajalcem je Duterte odredil, naj se vrnejo s pogajanj z uporniškimi voditelji. "Ne zanimajo me pogovori z njimi. Borili smo se 50 let, če želite podaljšanje za prihodnjih 50 let, vam z veseljem ustrežem," je dodal.

Upor od leta 1968
Filipinska vlada in komunistična stranka Narodna demokratska fronta (NDF), ki je upor proti vladi začela leta 1968, sta lani sklenili dogovor o prekinitvi ognja za nedoločen čas, da bi olajšali mirovne pogovore, ki so potekali v Oslu.

V konfliktu je umrlo 30.000 ljudi. Vojaško krilo NDF-ja ima sicer le še okoli 4.000 vojakov v primerjavi z 80. leti, ko jih je imela 26.000. Takrat so v krvavem uporu končali 20-letno diktaturo takratnega predsednika Ferdinanda Marcosa.