Estonija že namenja več kot tri odstotke svojega BDP-ja za obrambo in temu bi morale slediti vse zaveznice v Natu, je Kallas dejala med obiskom v Berlinu, a hkrati izrazila razumevanje, da je to težko narediti.

Estonska premierka je poudarila, da je treba končati več desetletij trajajoče obdobje premajhnega vlaganja v vojsko. "Močna evropska obrambna industrija ne zagotavlja le varnosti in blaginje, ampak ju ustvarja," je zatrdila. Po njenih besedah naložbe v obrambo pomenijo več delovnih mest, gospodarsko korist in prispevajo k splošni rasti.

Na srečanju z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem se je Kallas zahvalila Berlinu za nemško podporo Ukrajini in zavezanosti obrambi baltskih držav. Kot je še dejala, Estonija letno nameni 0,25 odstotka svojega BDP-ja za pomoč Ukrajini, in če bi tako ravnali tudi drugi, je to po njenem mnenju zmagovalna strategija.

Le 11 članic doseglo dva odstotka

Cilj Severnoatlantskega zavezništva je, da države članice za obrambne izdatke namenijo dva odstotka BDP-ja, česar pa večina članic ne dosega.

Po podatkih iz letnega poročila Nata je 11 od 31 članic zavezništva lani za obrambne izdatke namenilo dva odstotka bruto domačega proizvoda ali več – to so ZDA, Poljska, Združeno kraljestvo, Danska, Finska, Grčija, Madžarska, Slovaška, Estonija, Latvija in Litva.

Poljska je s 3,92 odstotka BDP-ja, ki jih je namenila za obrambo, na prvem mestu celo prehitela ZDA, ki je za to lani porabila 3,24 odstotka BDP-ja. Avtorji poročila pričakujejo, da bo letos dvoodstotni prag doseglo 18 držav.

Cilja Nata spet ni dosegla Slovenija, ki je lani za obrambo namenila 1,33 odstotka BDP-ja. Manj so porabile le Španija (1,24 odstotka), Belgija (1,21 odstotka) in Luksemburg (1,01 odstotka). Ta cilj sicer ni zavezujoč in sankcije za države, ki ga ne bi dosegale, niso predvidene.