Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je posvaril, da bodo zaradi nadaljevanja vojne v Ukrajini pritiski na Srbijo čedalje hujši. Država je sicer podprla resolucijo, ki obsoja ruski napad, ni pa uvedla nobenih sankcij proti Rusiji.
Trgovsko združenje, ki vključuje 300 francoskih časnikov, je z Googlom doseglo dogovor glede prihodnjih pogajanj o plačilu za avtorske pravice. Francija bo postala prva država v Evropi, v kateri bo Google moral plačevati medijem za spletne objave.
"Veliko je alarmov za zračne napade, a ljudje ob vsakem ne hodijo več v kleti, ker bi morali tam preživeti pol dneva," pravi Karmen Švegl, ki se prebija v bližino Kijeva. Boštjan Anžin z ukrajinsko-romunske meje poroča, da se število beguncev povečuje.
V drugem krogu pogajanj sta se Rusija in Ukrajina dogovorili za humanitarne koridorje. Putin je bil v pogovoru z Macronom jasen: Rusija bo vojno v Ukrajini nadaljevala. Ukrajinski predsednik Zelenski pa svari: Če pade Ukrajina, so na vrsti baltske države.
Ruska državna medija Sputnik in RT ne smeta več oddajati na območju EU-ja, ukrep pa bo v veljavi, dokler se ne bo končala ruska agresija na Ukrajino. Medtem v Rusiji še zaostrujejo medijsko politiko.
Srbski član predsedstva BiH-a Milorad Dodik je na seji predsedstva skušal vsiliti sprejetje odločitve o nevtralnosti BiH-a do ruske invazije na Ukrajino, a sta hrvaški in bošnjaški član predsedstva njegov predlog zavrnila.
Britanska vlada je odločila, da od 15. marca obvezno cepljenje za zdravstvene in negovalne delavce v Angliji ne bo več zakonsko obvezno. Odločitev zagovarjajo z manjšo smrtnostjo različice omikron in visoko stopnjo precepljenosti.
Napad Rusije na Ukrajino ne bo toliko povzročil svetovne gospodarske krize, bo pa spremenil delovanje svetovnega gospodarstva v prihodnjem desetletju. "Izdatki za obrambo bodo postali ena od prioritet Evrope," meni Mojmir Mrak.
Ruska vojska se je po dokaj neuspešni prvi fazi prerazporedila in se pripravlja na obleganje Kijeva, njegovo zavzetje pa ostaja glavni strateški cilj Moskve, saj je Vladimir Putin tja poslal glavnino svoje vojske, razmere v Ukrajini opisuje Iztok Prezelj.
V razburkanem Atlantskem oceanu je potonila tovorna ladja Felicity Ace, na kateri je bilo skoraj 4000 avtomobilov znamke Volkswagen. Ladja je pred dvema tednoma zagorela v bližini Azorskih otokov, je potrdila portugalska mornarica.
Zaradi vojne je iz Ukrajine zbežalo že več kot 660.000 ljudi, od tega več kot polovica v sosednjo Poljsko. V kraju Lvov pri ukrajinsko-poljski meji se zbirajo številni begunci iz drugih delov države, poroča dopisnica RTV Slovenija Karmen Švegl.
Rusija stopnjuje invazijo na Ukrajino; v mestu Harkov so uničili trg, proti Kijevu gre 64-kilometrski konvoj. Obramboslovec Iztok Prezelj ocenjuje, da se začenja druga faza ruske invazije, v kateri se bo izkazalo, kako močna je ukrajinska obramba.
V vojni je prva žrtev resnica, je 500 let pred našim štetjem dejal grški dramatik Ajshil, zagovornik atenske demokracije. 2500 let pozneje se kaj dosti ni spremenilo, kvečjemu je resnica še bolj izkrivljena, ločnica med dejstvi in fikcijo pa zamegljena.
Potem ko je bilo v napadu ruskih sil na središče mesta Harkov na jugovzhodu Ukrajine ubitih najmanj 10 ljudi, več kot 20 pa je bilo ranjenih, so ruske enote popoldne napadle televizijski stolp v središču Kijeva. Pri tem je bilo ubitih pet ljudi.
Kosovo je pozval Nato, naj na njegovem ozemlju vzpostavi trajno oporišče ameriške vojske in pohitri postopek, s katerim bo postal del Severnoatlantske zveze.
Anže Jereb je po dveh desetletjih življenja v Ukrajini z družino iz Kijeva pobegnil v Slovenijo. "Usedli smo se v avtomobil in vzeli najnujnejše stvari," pravi. Za pot so potrebovali 40 ur, vozili so tudi mimo glavnih vojaških spopadov.
Belorusija je na nedeljskem referendumu potrdila novo ustavo, ki spreminja njen status nejedrske države in dovoljuje prisotnost ruske vojske na svojem ozemlju. Zahod referenduma ne priznava, v Belorusiji so vzniknili protivojni protesti.
Prva pogajanja med Moskvo in Kijevom po začetku ruske agresije na Ukrajino so se končala po šestih urah s sklepom, da se pred drugim krogom pogovorov delegaciji obeh strani vrneta na nadaljnja posvetovanja v svoji prestolnici.
EU bo v pomoč Ukrajini v boju proti ruski invaziji prvič financiral nakup in dostavo orožja napadeni državi. Zunanji ministri Unije so se dogovorili, da za to namenijo 450 milijonov evrov. Medtem EU prepoveduje vse ruske medije v državni lasti.
V Berlinu se je več kot 100.000 ljudi udeležilo shoda v znak solidarnosti z Ukrajino. Številni protestniki so bili oblečeni v modro-rumene barve ukrajinske zastave, in pozivali h koncu vojne. Protesti so odvili tudi po številnih drugih mestih po svetu.
Neveljaven email naslov
