Dodikovo zahtevo, da predsedstvo razpravlja o ukrajinski krizi, v tem okviru pa bi zahteval, da BiH do ruske agresije zavzame nevtralno stališče, sta zavrnila predsedujoči predsedstvu BiH-a, hrvaški član Željko Komšić, in bošnjaški član Šefik Džaferović.

Samo 15 minut po začetku seje v Sarajevu jo je zato Dodik besno zapustil, Komšića in Džaferovića pa obtožil, da kršita ustavo in da sta pod vprašaj postavila obstoj države. Komšić ga je zavrnil z besedami, da izvaja destabilizacijski načrt ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Dodik trdi, da sklicevanje na izjavo predsedstva BiH-a iz leta 2014, ko je po ruski priključitvi ukrajinskega polotoka Krim BiH podprl ozemeljsko celovitost Ukrajine, ni v skladu z ustavo. Na podlagi te izjave so veleposlaniki BiH-a pri ZN-u in v Svetu Evrope po navodilih zunanjega ministrstva podprli sankcije proti Rusiji. Veleposlaniki, ki jih je imenoval Dodik, pa so to zavračali.

Komšić: Dodik začel izvajati dogovor z Rusijo

Komšić je novinarjem povedal, da je imel Dodik na seji pravzaprav govor s povsem nesprejemljivim stališčem, da sta na ozemlju Ukrajine zdaj "priznani dve novi državi". Dejal je, da je s tem Dodik pravzaprav začel izvajati svoj dogovor z Rusijo s ciljem destabilizacije BiH-a.

Spomnil je, da se je Dodik pred dvema dnevoma po telefonu pogovarjal z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. Rusko veleposlaništvo v Sarajevu je potrdilo, da sta govorila o uresničitvi Dodikovega dogovora s Putinom iz decembra lani, ko je bil na obisku v Moskvi. Vsebina dogovora sicer ni znana.

Izhod iz sedanje krize je spoštovanje obstoječih zunanjepolitičnih odločitev, dokler se ne sprejmejo nove, je še dejal Komšić.

Za Dodika podpora sankcijam pomeni obračun s Srbi

Dodik je zatrdil, da spoštuje integriteto vseh držav, tudi Ukrajine, medtem ko je EU in ZDA obtožil, da se vedeta kot leta 1992, ko je izbruhnila vojna v BiH-u, kar je zanj nesprejemljivo. Pričakovanja, da se BiH pridruži zahodnim sankcijam, ter njihova podpora Komšića in Džaferovića pomenijo "obračun s Srbi", je dejal. "To je zlom celotnega sistema, če pade ustava, pade tudi država," je dejal in dodal, da v teh okoliščinah ne bo nadaljeval dela v predsedstvu.

Džaferović je dejal, da je bil Dodikov cilj jasen – obstruirati sejo predsedstva s spremembo dnevnega reda brez ustreznih materialov. Skušal je tudi doseči, da v predsedstvu ne bi imeli enotnega stališča do ukrajinske krize in bi s tem odprli prostor za različne interpretacije o stališču BiH-a.

"BiH ni nevtralen, je na strani vsega civiliziranega sveta in tako bo tudi ostalo," je poudaril bošnjaški član.