Julian Assange se je prvič po izpustitvi konec junija pojavil v javnosti. Foto: Reuters
Julian Assange se je prvič po izpustitvi konec junija pojavil v javnosti. Foto: Reuters

53-letni Avstralec je nastopil kot priča pred odborom za pravne zadeve in človekove pravice Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, ki preiskuje njegov primer. Parlamentarna skupščina je v svojem poročilu zapisala, da je bil Assange politični zapornik, London pa je pozvala, naj uvede preiskavo o tem, ali je bil tudi žrtev nečloveškega ravnanja.

Assange je v prvem javnem nastopu, odkar je znova svoboden, dejal, da je na prostosti le zato, ker je priznal krivdo za opravljanje novinarskega dela. To je po njegovih besedah eden od stebrov svobodne družbe.

"Novinarstvo je steber svobodne in informirane družbe"

"Danes nisem svoboden, ker je sistem deloval. Danes sem po letih zapora svoboden, ker sem priznal krivdo za novinarstvo, priznal krivdo, da sem pri viru iskal informacije in ker sem priznal krivdo, da sem te informacije podal javnosti," je v nagovoru dejal Assange. "Novinarstvo ni zločin, je steber svobodne in informirane družbe," je zatrdil.

Kot je dodal, je na koncu izbral svobodo namesto pravice, ki da je ne bi mogel doseči. Obenem mu je to onemogočeno tudi zdaj, saj se je v svojem priznanju krivde na vztrajanje ZDA med drugim odpovedal pritožbi na Evropsko sodišče za človekove pravice, je dejal.

"Temeljno vprašanje je preprosto. Novinarjev ne bi smeli preganjati zaradi opravljanja njihovega dela," je dejal Assange, ki je v Strasbourg pripotoval iz Avstralije, kamor se je po izpustitvi vrnil z družino. V Strasborugu sta ga spremljala žena Stella in trenutni urednik WikiLeaksa Kristinn Hrafnsson.

Parlamentarna skupščina Sveta Evrope naj bi o poročilu o primeru Assange razpravljala jutri. Foto: Reuters
Parlamentarna skupščina Sveta Evrope naj bi o poročilu o primeru Assange razpravljala jutri. Foto: Reuters

Na vprašanje, kakšne načrte ima, je dejal, da želi opozarjati na nujnost zaščite žvižgačev in vseh, ki nudijo pomembne informacije.

14-letna saga na Otoku

Assangea so konec junija po dogovoru izpustili iz zapora v Londonu. Na Otoku so ga aretirali leta 2010 zaradi tiralice, ki jo je izdala Švedska zaradi obtožb o spolnem napadu, ki so bile kasneje umaknjene. Da bi se izognil izročitvi Švedski, je pobegnil na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu, na katerem je preživel sedem let. Tam so mu azil leta 2019 odvzeli in ga zaprli v strogo varovani zapor Belmarsh.

Assange se je ves čas boril proti izročitvi ZDA. V skladu z dogovorom z ameriškimi pravosodnimi organi je nato priznal krivdo v eni točki obtožnice, povezani z zakonom o vohunjenju.

ZDA so svetovno znanega aktivista preganjale, ker je prek platforme WikiLeaks s pomočjo pripadnice ameriške vojske Chelsea Manning leta 2010 objavil več sto tisoč dokumentov o ameriških vojnah v Iraku in Afganistanu. To je bil največji tovrstni vdor v zgodovini ameriške vojske.