Vlada Giorgie Meloni je postavljena pred izziv: naj sledi ideološki skepsi do priseljencev ali pa popusti pred potrebami gospodarstva.

Italija nemudoma potrebuje vsaj 200.000 priseljencev. Ta seštevek so že pred dvema letoma naredile različne krovne organizacije gospodarstva. Pomanjkanje čutijo zlasti v kmetijstvu, turizmu in industriji.

Na zapolnitev sicer čaka kar 600.000 delovnih mest, tudi na račun novih projektov iz načrta za okrevanje. Toda število izdanih dovoljenj se je doslej gibalo okoli samo 70.000 na leto.

Odlok, ki ga je vlada Giorgie Meloni sprejela minuli teden, predvideva novo, triletno načrtovanje potreb po tujih delavcih v deficitarnih poklicih. A letošnja kvota je nižja od pričakovanj in znaša dobrih 82.000 dovoljenj, od katerih je dobra polovica sezonskih.

Zavor je veliko. Vlada hoče preveriti, koliko mest bi lahko zapolnili dozdajšnji prejemniki socialnih podpor, ki jih bo Italija še letos močno oklestila.

Težava je nizka učinkovitost birokracije notranjega ministrstva, ki še vedno ni končala postopkov za legalizacijo 220.000 priseljencev v kmetijski panogi – po posebnem zakonu izpred treh let.

Gre pa tudi za osebno poznavanje delavca: delodajalci imajo raje legalizacijo preverjenega, čeprav doslej nezakonito priseljenega zaposlenega, kot pa da bi na tujem najemali neznano osebo.

Pri kvotah naj bi imeli odslej prednost ljudje iz držav, ki bodo v sodelovanju z Italijo opozarjale na tveganja nezakonitih migracij. Zunanji minister Antonio Tajani se je tako v torek v Kairu že sešel s predstavniki Egipta. Toda kritiki vlade menijo, da to ne bo ustavilo nezakonitega toka iz držav, kot so Afganistan, Sirija ali Libija.