Podpredsednik vlade Luigi Di Maio iz Gibanja petih zvezd je dejal: "Moram ponoviti prepričanje vlade, da ne bi smelo biti mogoče, da v tej državi ljudje na tak način umirajo na cestah, za katere plačujejo cestnino," je dejal. "Jasno je, da tisti, ki bi moral izvajati vzdrževanje, tega ni storil," je dodal. Spomnil je tudi, da je že milanska borza, kjer je tečaj delnic lastnice družbe, skupine Atlantia, danes strmoglavil, povedala svoje, še preden je vlada potegnila prve poteze.

Odvzem koncesije bi bil tudi pravno zahtevna naloga.

Ob tem je vodja populistične vladne stranke Gibanje petih zvezd opozorilo Atlantie, da so upravičeni do visoke odškodnine v primeru enostranske prekinitve pogodbe, označil za "sramotno". "Sramota je, da tudi v tem trenutku razmišljajo o dobičku in vrednosti delnic na borzi," je povedal. Ocenil je tudi, da milijardne odškodnine ne bo treba plačati, saj je razlog zanjo jasen. Napovedal je tudi umik oznake zaupno s koncesijske pogodbe in ponovil obtožbe, da si je družina Benetton kot največja lastnica Atlantie pred leti s plačili za kampanjo levosredinske Demokratske stranke čez noč zagotovila podaljšanje pogodbe brez kakršnega koli razpisa.

Atlantia je obtožila vlado, da jim želi odvzeti koncesijo brez potrditve materialnih vzrokov nesreče. Opozorila je, da jim bo morala vlada vrniti vrednost pogodbe, ki velja do leta 2038.

Salvini pričakuje ukinitev cestnin
Notranji minister Matteo Salvini, ki je obiskal poškodovane v bolnišnici v Genovi, pa je izrazil pričakovanje, da bo družba Autostrade z današnjim dnem odpravila plačevanje cestnine. "Sam bi to storil že minuto po tragediji," je dejal.

Renzi: Država se mora v takih trenutnih združiti
Na obtožbe, ki se s strani populistične koalicije v zadnjih dneh zgrinjajo nad prejšnjo vlado in vodilno vladno Demokratsko stranko, ki jo je vodil Matteo Renzi, se je v zapisu na Facebooku odzval tudi Renzi. Ocenil je, da bi se civilizirana država v takšnih tragičnih trenutkih morala združiti, ne ločevati. Kot je dodal, se je tega držal, a nekatere izjave terjajo njegov odziv. Ostro je zanikal, da je stranka oziroma vlada, ki ju je vodil, vzela denar od družine Benetton. "Kdor, tako kot Di Maio, to pravi, je tehnično gledano lažnivec in prevarant, če pa to počne iz političnih razlogov, pa je mrhovinar," je bil oster.

Trditve glede odvzema koncesije je označil le za poskuse zbiranja všečkov, saj bi bilo treba koncesionarju plačati visoko odškodnino, obenem pa ne bi izpeljali načrtovanega projekta nove avtoceste na območju. Začetek del so v družbi Auostrade per l'Italia napovedovali za letos.

Renzi je še zatrdil, da je prav Gibanje petih zvezd v zadnjih letih nasprotovalo novi avtocesti mimo Genove in da tudi zdaj blokira velike infrastrukturne projekte, ki so tik pred začetkom izvedbe. Vlada mora svoja stališča glede velikih infrastrukturnih projektov spremeniti, je dodal.

Italijanski mediji so sicer poročali, da je Gibanje petih zvezd leta 2013 opozorila o nevarnosti zrušenja viadukta Morandi označilo za "pravljice za otroke". Lokalni predstavniki stranke v Genovi so to oceno podali ob objavi seznama potrebnih infrastrukturnih projektov. Izjavo je stranka s svoje spletne strani zdaj izbrisala.

150 milijonov evrov kazni za podjetje?
Premier Giuseppe Conte je v sredo v Genovi, ki velja za pomembno pristaniško mesto, sklical izredno srečanje vlade, po katerem je razglasil 12-mesečne izredne razmere. Tudi minister za transport Danilo Toninelli je za zrušenje dela viadukta okrivil upravitelja Autostrade per l'Italia, ki neposredno upravlja 2.855 kilometrov italijanskih avtocest. Pozval je k odstopu vodilnih in zagrozil s kaznijo 150 milijonov evrov. Premier Conte pa je na Facebooku zapisal, da je sicer naloga pravosodja, da ugotovi odgovornost za to nesprejemljivo tragedijo, da pa vlada ne more več čakati in da so sprožili korake za odvzem koncesije družbi za upravljanje avtocest.

Družba Autostrade trdi, da so viadukt nadzirali vsake tri mesece v skladu z najboljšimi mednarodnimi praksami. Ponudila je tudi, da nov most zgradi v petih mesecih, kar pa bi stalo okoli 100 milijonov evrov.

12 mesecev izredne razmere
Italijanska vlada je v Liguriji za 12 mesecev razglasila izredne razmere in pokrajini namenila prvih pet milijonov evrov za nujno pomoč. Med žrtvami zrušenja mostu Morandi v Genovi so italijanski državljani in štirje Francozi.

Upanje, da bodo reševalci pod ruševinami v torek zrušenega avtocestnega viadukta v Genovi še našli preživele, je vse manjše, a več sto reševalcev dan in noč nadaljuje iskanje. Notranji minister Matteo Salvini je v sredo dejal, da se na žalost zdi, da je pod ruševinami še več žrtev.

Uradno število smrtnih žrtev znaša 39, ranjenih je 16 ljudi, od tega jih je devet v kritičnem stanju, pogrešajo pa še več deset ljudi.

Večina žrtev bila v vozilih
Med žrtvami zrušitve mostu na zelo prometni avtocesti A10, ki povezuje jug Italije s francosko obalo, sta dve družini – tričlanska je bila na poti na kosilo k prijateljem, štiričlanska pa na počitnice. Poleg njih so v nesreči umrli tudi nekateri Italijani, ki so bili namenjeni na delo ali po opravkih, in štirje francoski turisti, ki so želeli v Genovi ujeti trajekt za Sardinijo. Ko se je 200-metrski del mostu zrušil in padel 45 metrov v globino, je padel na naseljeno območje. Ruševine so pod seboj pokopale tudi dva moška, ki sta delala v reciklirnem centru pod prometnico.

Pričevanja preživelih
Nekateri so imeli tudi srečo v nesreči. 33-letni Davide Capelllo, nekdanji vratar nogometnega moštva Cagliari iz Serie A, je bil v avtomobilu, ko se je viadukt zrušil. V avtomobilu je padel 30 metrov v globino, a se je vozilo ustavilo v žepu med dvema ogromnima betonskima blokoma in jo je odnesel brez poškodb, prav tako njegov avtomobil. "Bilo je apokaliptično, kot prizor iz filma. Pri padcu je nisem skupil, normalno sem vstal iz vozila in pogledal, kaj se mi je zgodilo," je dejal. 43-letna zdravnica Valentina Galbusera pa je italijanskim medijem dejala: "Most se je sesedel 20 metrov pred menoj. Padcu sem se za las izognila, šlo je za stvar nekaj sekund. Čutila sem, da se most močno trese, zato sem začela voziti vzvratno. Nato sem izstopila iz vozila in začela na vso moč teči."

Viadukt Morandi se je zrušil med hudim neurjem. V globino 45 metrov je skupaj z njim zgrmelo več kot 30 avtomobilov in trije tovornjaki. 39 do zdaj identificiranih smrtnih žrtev bodo v soboto pokopali z državniškimi častmi. Ta dan bo v državi tudi dan žalovanja.

Bi lahko ruševine v potoku ustavile pretok vode?
Finančni minister Giovanni Tria je potrdil namero vlade, da sproži obširen projekt vlaganj v vzdrževanje obstoječe infrastrukture. Državni proračun naj bi razpolagal s 118 milijardami evrov, ki jih v ta namen lahko začne črpati takoj, poroča dopisnik RTV Slovenija Janko Petrovec, ki je na prizorišču nesreče. Petrovec dodaja, da se pri genovski civilni zaščiti bojijo, da bodo ruševine mostu v strugi potoka Polcevera ob prvem resnem nalivu ustavile pretok vode, posledično pa poplavno ogrozile okolico. Odstraniti jih je treba v nekaj dneh in ne mesecih, pravijo.

Bruselj zavrnil kritike
Na obtožbe notranjega ministra Salvinija, češ da je za slabo vzdrževanje avtocestnih objektov v Italiji kriv evropski pakt stabilnosti, pa so se odzvali iz Bruslja. Italijo so spomnili, da uživa posebno ugoden položaj pri proračunski fleksibilnosti ter da je v zadnjih letih iz strukturnih skladov dobila poltretjo milijardo evrov za infrastrukturne investicije.

Okoli 630 ljudi se je moralo izseliti iz bližnjih poslopij, ker bi se deli viadukta nad njimi lahko porušili. Oblasti menijo, da bodo ta poslopja morali verjetno zravnati s tlemi. Vlada je za evakuirane prebivalce obljubila nove domove v letu dni.

Zrušitev dela viadukta Morandi povzroča tudi pomembne probleme pri pretočnosti prometa v mestu, kot tudi pri širši prometni povezavi med Milanom in francosko mejo.