Dodik je pojasnil, da bo vlada entitete na njegov predlog sprejela pobudo, da v prihodnjih 30 dneh pripravijo celovito poročilo o delovanju v zadnjih 30 letih, in Federaciji BiH-a kot podpisnici Daytonskega sporazuma v 30 dneh predložila predlog Republike Srbske o medsebojni razdružitvi.

Sorodna novica V Generalni skupščini ZN-a potrdili resolucijo o mednarodnem dnevu spomina na genocid v Srebrenici

"Danes sprožamo formalno odločitev o zahtevi po mirni razmejitvi. Predlagali bomo, da se najprej razjasnijo politične pristojnosti, povezane z entitetama, ter da ohranimo in pustimo sedanji model delovanja gospodarstva, v nekaj letih pa bomo to prilagodili modelu mirne razmejitve," je še izjavil Dodik po seji vlade Republike Srbske, ki je v četrtek potekala prav v Srebrenici.

Dodal je, da srbski narod preprosto ne more več živeti v takšni Bosni in Hercegovini in da je to, kar so naredili Bošnjaki z resolucijo o Srebrenici, nezakonito ter da niso upoštevali Srbov. Pri tem je spomnil, da tega vprašanja ni obravnavalo predsedstvo BiH-a in da brez odločitve tega organa ni mogoče sprožiti pobude v ZN-u.

EU kritičen do Dodikovih izjav

EU se je na Dodikove izjave odzval kritično. "Takšnih izjav in napovedi žal ne slišimo prvič. Evropska unija in njene države članice so bile zelo jasne," je dejal tiskovni predstavnik visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU-ja Josepa Borrella Peter Stano.

Spomnil je, da so države članice decembra ponovile svojo nedvoumno zavezanost evropski perspektivi BiH-a kot eni, enotni in suvereni državi. Izpostavil je zaskrbljenost EU-ja zaradi zakonodaje in pobud v Republiki Srbski, ki so v nasprotju z evropsko potjo BiH-a, vključno z odcepitveno retoriko in dejanji, ki postavljajo pod vprašaj ustavni red države.

Opozoril je še, da bodo odcepitvene ideje ali dejanja njihove akterje le še bolj izolirali, imeli pa bi lahko tudi resne posledice. Obenem je spomnil, da ima EU vzpostavljen okvir sankcij za tiste, ki spodkopavajo enotnost in ozemeljsko celovitost BiH-a.

Za resolucijo vse države nekdanje Jugoslavije razen Srbije

Generalna skupščina ZN-a je resolucijo, ki 11. julij razglaša za mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici, sprejela s 84 glasovi za, 19 proti in 68 vzdržanimi. Resolucijo sta predlagali Nemčija in Ruanda, Slovenija pa je pri njej sodelovala skupaj s skoraj 40 državami. Za so glasovale vse nekdanje republike Jugoslavije razen Srbije.

Večina držav v regiji je sprejetje resolucije pozdravila, ne pa tudi v Srbiji in Republiki Srbski, kjer so jo označili za neuspeh.

Predsedujoči predsedstvu BiH-a Denis Bećirović je po sprejetju resolucije poudaril, da "noben narod, niti srbski, ni genociden". Dejal je, da je resolucija nova zgodovinska priložnost za gradnjo sprave.

Sprejetje resolucije je pozdravila tudi Hrvaška, saj stališče Zagreba temelji na spoštovanju mednarodnega prava, kosovska predsednica Vjosa Osmani pa je na družbenem omrežju X poudarila, da gre za ključen korak v pomiritvi in boju proti zanikanju genocida.

V Srbiji in Republiki Srbski so resolucijo označili za neuspešno, saj je ni podprla niti polovica članic ZN-a. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je dejal, da je pokazal, kako se bori za Srbijo, saj za resolucijo niso glasovale države, v katerih je skupno več kot dve tretjini svetovnega prebivalstva.

"Nocoj sem tukaj končal kariero. Tega mi ne bodo nikoli oprostili, to je bil žebelj v krsto. Naredil sem vse za našo Srbijo. Naredili so vse, da bi nas ponižali. Mi pa smo jo dvignili v višave. Ne morem reči, da smo zmagali, ker so takšni postopki, a vsem je jasno, kakšen je dejanski rezultat," je izjavil.

Podobno sta sporočila tudi predsednica srbske skupščine Ana Brnabić in srbski premier Miloš Vučević, pa tudi srbska članica predsedstva BiH-a Željka Cvijanović.