Dvodnevna obravnava se je začela z nagovorom predsedujoče sodnice Prisce Matimbe Nyambe, ki uvodoma predstavila glavne ugotovitve prvostopenjske razsodbe ter pojasnila potek dvodnevne obravnave. Pri tem je povedala, da bodo po enournih nastopih obeh strani sledili enourni premori. V sredo naj bi sodnike nagovoril tudi Mladić, ni pa še jasno, ali bo v sodni dvorani ali bo imel nagovor preko videopovezave.

Sodnica je spomnila, da je haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije na prvi stopnji 22. novembra 2017 sedaj 77-letnega Mladića obsodilo na dosmrtni zapor.

Nato je besedo dobil predstavnik obrambe Dragan Ivetić, ki je za zapisnik izrazil nasprotovanje obravnavi, ker da Mladić zaradi zmanjšane sposobnosti zaradi slabega zdravja ni sposoben ustrezno sodelovati in ker se ni bil niti sposoben ustrezno pripraviti. To zahtevo so sicer sodniki še pred začetkom obravnave zavrnili. Dejal je še, da želijo ponovitev obravnave in to šele, potem ko bo sodišče opravilo razpravo o sposobnosti Mladića za sojenje.

Spomnil je tudi, da se glavni odvetnik obrambe Branko Lukić in pravni svetovalec Boris Zorko prav zato obravnave ne udeležujeta, saj se ne strinjata z njenim potekom pod omenjenimi pogoji.

Po nastopu obrambe bo na njene argumente odgovorilo tožilstvo, ki bo nato predstavilo tudi svoje argumente.

Odločitve petčlanskega pritožbenega senata še ne bo ta teden, končno pravnomočno sodbo je pričakovati v prvi polovici prihodnjega leta. Sodniki lahko prvostopenjsko sodbo potrdijo v celoti ali jo deloma spremenijo, lahko jo tudi razveljavijo in odredijo novo sojenje.

Zaradi ukrepov ob pandemiji mediji obravnavo spremljajo prek interneta s polurnim zamikom. Obravnava bi sicer morala potekati že marca, a so jo sprva preložili zaradi obsojenčeve operacije, potem pa še zaradi omejitev gibanja zaradi pandemije covida-19.

Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je 22. novembra 2017 zdaj 77-letnega Mladića obsodilo na dosmrtni zapor. Kot takratnega načelnika generalštaba vojske Republike srbske ga je obsodilo kot krivega genocida v Srebrenici leta 1995 ter vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, tudi med obleganjem Sarajeva in zaradi zajetja opazovalcev Združenih narodov in modrih čelad, med vojno v BiH-u med letoma 1992 in 1995. Da je kriv, je odločilo v desetih od 11 točk obtožnice, da ni kriv, je odločilo samo za genocid nad Bošnjaki in bosanskimi Hrvati v šestih občinah na zahodu BiH-a. Razsodilo je, da tam storjeni zločini niso pomenili genocida, temveč vojne zločine in zločine proti človečnosti.

Pritožba tako tožilstva kot obrambe

Na obsodbo sta se 18. marca 2018 pritožila tako obramba kot tožilstvo. Mladićevi odvetniki so zaradi "številnih postopkovnih napak" zahtevali oprostilno sodbo ali ponovitev sojenja, tožilstvo pa zahteva, da sodišče odloči, da je Mladić kriv tudi za genocid v omenjenih občinah na zahodu BiH-a leta 1992.

Kot je poročal dopisnik RTV Slovenija iz Beograda Boštjan Anžin, končno odločitev nestrpno pričakujejo tudi svojci žrtev genocida v Srebrenici, še posebej jih skrbi, ker je predsedujoča senatu na sojenju visokemu vojaškemu predstavniku bosanskih Srbov Zdravku Tolimirju v ločenem mnenju izrazila dvom, da je bil pokol v Srebrenici genocid.

Na haaškem sodišču so sicer zaradi genocida in drugih zločinov v Srebrenici obsodili 40 ljudi na skupno več kot 610 let zapora, štiri na dosmrtni zapor, tudi Mladićevega tesnega sodelavca, takratnega predsednika Republike srbske Radovana Karadžića. A vladajoči politiki v Srbiji in Republiki Srbski genocid v Srebrenici še vedno zanikajo, je še poročal Anžin.