"Norveška potrebuje več otrok! Menim, da nikomur ni treba razložiti, kako se to naredi," je dejala norveška premierka Erna Solberg, ki se zaveda, da nižanje stopenj rodnosti lahko v prihodnosti ogrozi tradicionalni sistem socialne države, po katerem slovijo države s severa Evrope.

"V prihodnjih desetletjih bo ta model zašel v težave, saj bo vse manj mladih ljudi, ki bodo morali nositi vse večje breme države blaginje," je Solbergova dejala sodržavljanom v novoletni poslanici, piše AFP.

Od 1,49 do 1,71 otroka na žensko

Na Norveškem, Finskem in v Islandiji je bila stopnja rodnosti v letu 2017 rekordno nizka, saj ima v teh državah ženska v povprečju le še od 1,49 do 1,71 otroka. Še pred leti je vsaka ženska v povprečju rodila 2,1 otroka, kar ohranja stabilno rast prebivalstva.

"V vseh nordijskih državah je rodnost začela upadati po letu 2008, ko se je začela svetovna finančna kriza," je dejala sociologinja z Univerze v Oslu Trude Lappegard in dodala: "Kriza je zdaj minila, a stopnja rodnosti še vedno pada."

50.000 evrov za otroka?

Demografski podatki od Köbenhavna do severnega tečaja, od Helsinkov do Reykjavika razkrivajo dve glavni stvari ‒ da je velikih družin vse manj in da ženske vse dlje odlašajo za rojstvo prvorojenca. Strokovnjaki za ta dva pojava ne najdejo vzrokov, razen morda finančne nestabilnosti in dviga cen nepremičnin. Dolgoročno to pomeni, da bodo te države imele vse manj delovno aktivnih ljudi, ki bodo s plačevanjem davkov financirali velikodušen sistem socialne države, ki omogoča veliko ugodnosti, na primer fleksibilen delovni čas, dolgo materinsko odsotnost in veliko ponudbo vrtcev.

Strokovnjaki za izboljšanje stanja predlagajo različne rešitve. Neki norveški ekonomist meni, da bi država ženski za vsakega otroka dala 50.000 evrov v obliki pokojninskih prihrankov, drugi pa je na stvar pogledal z drugega vidika in predlagal, da bi vsaki ženski, ki do 50. leta ostane brez naraščaja, država nakazala 100.000 evrov, saj "so otroci velik strošek tudi za družbo".

Finska se s težavo bojuje po svoje. Neko mesto prebivalcem ponuja 10.000 evrov nagrade za vsakega otroka, ki se rodi v njihovi porodnišnici, danska prestolnica København pa vzrok težave vidi v moških, ki očetovstva ne vidijo kot prioriteto, zato so sprožili oglasno kampanjo, v kateri opozarjajo, da se kakovost sperme z leti slabša.

Visoka stopnja rodnosti zaradi priseljencev

Po drugi strani pa k naravnemu prirastku veliko prispevajo priseljenci. Švedska ima tako za Francijo še vedno drugo najvišjo stopnjo rodnosti v Evropski uniji (1,85 otroka na žensko v letu 2016), kar pripisujejo prav velikemu številu otrok, ki jih imajo priseljenke. Mesto Aneby na jugu države ima tako v zadnjih letih najvišjo stopnjo rodnosti v državi, saj ima tam ženska v povprečju 2,6 otroka. Prav Aneby je pred dvema desetletjema na široko odprl vrata priseljencem iz Eritreje in vojnim beguncem iz Bosne in Hercegovine.