Scholz je podal te izjav v intervjuju za nemško mrežo Redaktionsnetzwerk Deutschland, in sicer v času poljskega škandala s kupovanjem vizumov in poskusov znotraj EU-ja vzpostaviti enotno migracijsko politiko, pa tudi v času vse večjega nezadovoljstva nad migracijsko politiko v Nemčiji.

"Število beguncev, ki skušajo priti v Nemčijo, je trenutno preveliko," je povedal kancler. Dejal je tudi, da se več kot 70 odstotkov prišlekov ni vnaprej registriralo, "čeprav so bili skoraj vsi do tedaj v drugi državi EU-ja".

Scholz si želi razviti "permanentni sistem za skupnosti" po vseh nemških zveznih deželah. Kot je dejal, se namerava na srečanju ministrskih predsednikov nemških zveznih dežel novembra pogovoriti glede "fleksibilne zgornje meje", pri čemer bi vlada prilagodila financiranje posameznih dežel glede na število beguncev, ki jih sprejmejo.

Kancler je tudi dejal, da je Berlin pozval Varšavo, naj zagotovi, da se beguncem ne prodajajo vizumi, s katerimi nato prosto potujejo v Nemčijo. Kljub številnim sporom – včasih tudi zelo javnih – znotraj nemške vladajoče koalicije, je Scholz poudaril, da je njegova vlada "povsem enotna, ko gre za ustavitev nezakonitih migracij v EU". "To lahko storimo samo skupaj in solidarnostno. Nemčija bo storila vse, kar je v naši moči, da pomagamo pri tem," je dodal.

Nadzor na meji s Poljsko in Češko

Nemška vlada je pred kratkim napovedala nadzor na meji s sosednjima Poljsko in Češko, potem ko je Nemčija letos zaznala kar 80 odstotkov več prošenj za azil. Vse tri države so del schengenskega območja, tako da je bilo dolgo v veljavi prosto prehajanje meja brez strogih varnostnih nadzorov.

Z rekordnim številom prebežnikov pa se spoprijema tudi Italija, kjer je prihod na tisoče prosilcev za azil na Lampedusi še okrepil pozive po reformi migracijske in azilne politike, poroča Deutsche Welle. Tudi zaradi tega je Nemčija razglasila, da je pripravljena na kompromise, ko gre za sprejetje skupne migracijske politike EU-ja, po kateri bi si 27 držav članic prebežnike enakomerno razdelilo.

Scholz se spoprijema tudi s političnimi pritiski doma, kjer skrajno desna, protipriseljenska Alternativa za Namčijo (AfD) pridobiva priljubljenost, medtem ko podpora njegovi Socialnodemokratski stranki (SPD) in koalicijskim partnericam pada.

Nemčija je letos prejela približno 175.000 prošenj za azil, pri čemer v to niso zajeti Ukrajinci, ki gredo prek posebnega postopka za azil, ki ga je EU vpeljal ob začetku ruske invazije v Ukrajini. Nemčija je sprejela več kot milijon ukrajinskih beguncev. Leta 2015, na vrhuncu t. i. migrantske krize, ko je na milijone Sircev zbežalo pred državljansko vojno v svoji domovini, je Nemčija sprejela prav tako približno milijon sirskih beguncev.

Po drugi strani pa skuša nemška vlada privabiti migrante za približno dva milijona delovnih mest, za katera ni zanimanja med domačimi delavci. Poslanci so v ta namen junija potrdili reformo zakona, ki ureja področje migracij, povezanih z usposobljeno delovno silo.