Kot kaže, bo Nemčija letošnje leto razglasila za obdobje izrednih razmer in dovolila dodatno proračunsko zadolžitev. Finance za prihodnje leto pa bo treba zastaviti drugače. Obetajo se napeta pogajanja v koaliciji.

Nemčija mora v skladu z ustavo slediti strogim proračunskim pravilom, v katerih je zapisana t. i. dolžniška zavora ("Schuldenbremse" – pri nas jo razumemo kot fiskalno pravilo). Ta zavora državi nalaga, da se lahko vsako leto dodatno zadolži za največ 0,35 odstotka bruto domačega proizvoda.

Izjemo predstavljajo krizne razmere. Te so vladale v času epidemije in po ruskem napadu na Ukrajino, ko je bilo treba zagotoviti na desetine, celo stotine dodatnih milijard za blažitev naraščajočih cen energentov.

Nemčija se je v preteklih letih na mednarodnih trgih zadolževala celo po negativni obrestni meri. Ti časi so z dvigovanjem temeljnih obrestnih mer Evropske centralne banke mimo. Ima pa Nemčija 29 skladov, tako imenovanih proračunov v senci (rečejo jim tudi finančni triki), ki ne štejejo v bilanco državnega proračuna. Med najpomembnejše sklade, ki razpolagajo z največ denarja, pridobljenega z zadolževanjem, evropskimi sredstvi ali namenskimi prihodki, spadajo sklad za podnebje (KTF), sklad za vojsko (ki ima podlago v ustavi) in tisti za gospodarsko stabilizacijo (WSF).

Že leta 2020, ko je bil zdajšnji kancler Olaf Scholz finančni minister v vladi Angele Merkel, je 26 milijard evrov neizkoriščenega posojilnega potenciala prestavil v sklad za podnebje. Enako je njegova vlada storila z rebalansom proračuna za leto 2021: 60 milijard evrov posojilnega potenciala, ki ni bil izkoriščen v času koronavirusa, je prerazporedila v podnebni sklad, iz katerega bo sredstva mogoče črpati postopno, v več letih.

Povedano drugače, denar, ki je bil načrtovan in bi moral biti porabljen v letu, ko zaradi izrednih okoliščin ni bilo treba upoštevati dolžniške zavore, bo z drugačnim namenom še naprej na voljo tudi v vseh "normalnih" letih in ne bo vštet v javni dolg, čeprav bi moral biti.

Tako se država izogiba fiskalnim omejitvam in dosega spodobno raven javnega dolga v vrednosti manj kot 66 odstotkov bruto domačega proizvoda. Velik dvom o tovrstnih trikih je v začetku leta izrazilo računsko sodišče, tudi vlada je poznala nevarnosti.

Poslanska skupina krščanskih demokratov (CDU) in sestrske stranke krščansko-socialne unije (CSU) je podala pobudo za ustavno presojo. Sodniki v Karlsruheju so ji dali prav. Proračun mora biti uravnotežen, napihovanje zadolževanja prek skladov v časih, ko ne vladajo izredne razmere, je v nasprotju z ustavo.

In tako je v vodo padlo 60 milijard od približno 212 milijard, s katerimi naj bi iz podnebnega sklada (v katerega se stekajo tudi dajatve na CO2) financirali razogljičenje gospodarstva.

Navzven mir, navznoter panika

V prvem odzivu je vlada zatrdila, da spoštuje sodbo ustavnega sodišča in da sprememb v proračunu za leto 2024 ne bo. Nato so bili čez teden dni prestavljeni termini sej odborov, ki bi morali obravnavati osnutek proračuna za leto 2024. Ministrstvo za finance je zamrznilo proračun za skoraj vsa ministrstva, ki ne smejo prevzemati novih obveznosti.

Zastavlja se vprašanje, katere naložbe iz podnebnega sklada bo črtala. Odgovor se ponuja sam po sebi: prikrajšane bodo nemške železnice, subvencije za naložbe v čipe, polprevodnike, vodik.

Po sodbi ustavnega sodišča je zelo negotova postala tudi usoda sklada za stabilizacijo gospodarstva, iz katerega Nemčija po potrebi doplačuje za energente, zato da imajo gospodinjstva in gospodarstvo navzgor zamejene cene. Te cenovne kapice so bile podaljšane do konca marca. Toda, ko je jeseni 2022 vlada sklad ustanovila, ni razglasila izrednih razmer za 2023. Ali torej pomeni, da je sklad protiustaven?

Čista miza

Natanko tako. Zato vlada (že počrpana) sredstva iz sklada prenaša v proračun. Kar pomeni, da bo proračunski primanjkljaj letos znašal 85 milijard, in ne, kot je bilo predvideno, 40 milijard evrov. Nemčija bo za letos razglasila izredne razmere in jih utemeljila z visokimi cenami energentov v začetku leta 2023. Ta podlaga ji omogoča izjemo od spoštovanja dolžniške zavore.

Finančni minister Christian Lindner je sporočil: "Po posvetovanju s kanclerjem (Olafom Scholzem) in podkanclerjem (ministrom za gospodarstvo Robertom Habeckom) bom prihodnji teden predstavil rebalans letošnjega proračuna. Zagotovili bomo, da bodo izdatki, zlasti za omejitev cen za elektriko in plin, v skladu z ustavo. Zato je rebalans potreben. Menim, da je moja naloga, da počistim mizo. O letu 2024 in naslednjih letih se lahko pogovarjamo šele, ko bo obstajala zakonita, ustavna podlaga."

Lindner vztraja, da bo treba prihodnje leto proračun (brez dviga davkov) spet uravnotežiti – tudi z rezi v porabo v višini več deset milijard evrov. Medtem poslanci iz drugih dveh koalicijskih strank, Socialnih demokratov in Zelenih, zahtevajo postopek za začetek odprave dolžniške zavore, ki je zapisana v ustavi. Dvotretjinske podpore v parlamentu za kaj takega ni.

Lindner pravi, da bosta proračuna za 2024 in 25 sprejeta do konca leta. Po pričakovanjih se v koaliciji napovedujejo zelo huda pogajanja glede prioritet. Opozicijska CDU/CSU bi poleg zelenih vlaganj rada črtala povišanja socialnih podpor in otroških dodatkov. SPD bi obdavčil bogatejše. Treba pa bo pripraviti proračun, s katerim se bo strinjala tudi Evropska komisija. Ta je sporočila, da nemški načrti niso v skladu z njenimi priporočili.

V okviru medijske razprave o proračunu vznikajo vprašanja, kot so, ali bi se morala vlada predčasno posloviti in kako je nevzdržno, če so v koaliciji tri stranke, ki za zadovoljitev političnih apetitov napihujejo sklade v senci.