Ti dve stranki sta vlado vodili od decembra leta 2017 do letošnjega maja. Takrat je koalicija razpadla, potem ko je prišel na dan videoposnetek, na katerem je že nekdanji podkancler in vodja FPÖ-ja Heinz-Christian Strache v zameno za politično podporo domnevni ruski bogatašinji ponujal državne pogodbe in izkazal interes za vpliv na medije, kar je dobilo ime afera Ibiza.

Kurz je po odhodu svobodnjakov skušal oblikovati manjšinsko vlado, a mu je parlament izglasoval nezaupnico, vlado pa zdaj vodi prehodna ekipa neodvisnih strokovnjakov, na čelu katere je dosedanja predsednica avstrijskega ustavnega sodišča Brigitte Bierlein. Na volitve bodo Avstrijci odšli 29. septembra.

"V osnovi ne izključujem nobenega koalicijskega povezovanja," je v sredo dejal Kurz in dodal, da je njegov edini pogoj za morebitni novi kabinet, da v njem ne bo sedel nekdanji notranji minister Herbert Kickl. "Če bom znova kancler in če bodo v vladi znova svobodnjaki, potem Kickl ne bo minister," je bil jasen Kurz. Na vprašanje, ali na mestu novega notranjega ministra vidi kakšnega drugega člana FPÖ-ja, pa je na kratko odgovoril: "Ne."

Kakšen bo vpliv novih razkritij medijev?

Javnomnenjske ankete ljudski stranki napovedujejo prepričljivo zmago, a prejšnji teden je prišla na dan nova afera. Mediji so namreč objavili, da je sodelavec iz kabineta kanclerja Kurza, pri ÖVP-ju pristojen za družbena omrežja, nekaj dni po izbruhu afere Ibiza pod lažnim imenom naročil uničenje petih nosilcev podatkov. Tega ni zaupal strokovnjakom v kabinetu, ampak je to naročil avstrijskemu podjetju kot zunanjemu izvajalcu, nekaj nosilcev podatkov pa je vzel tudi s seboj.