Na ponedeljkovem kongresu v Berlinu je Krščanskodemokratska unija (CDU) pokazala enotnost in neprizadetost ob množičnih demonstracijah proti njeni protipriseljenski deklaraciji, sprejeti z odločilno podporo skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo (AfD. Kanclerski kandidat CDU/CSU Friedrich Merz je moral ponavljati obljubo, da njegova stranka nikdar ne bo sodelovala z AfD-jem.

"Ne bomo sodelovali ali jih tolerirali, ne bo manjšinske vlade. AfD je naš najpomembnejši nasprotnik v tej volilni kampanji," je dejal. Za enega od medijev je Merz obljubil, da se glasovanje z AfD-jem v bundestagu ne bo ponovilo.

Po desetih dneh migracijske debate CDU pozornost skuša usmeriti nazaj h gospodarstvu in davkom. Praktično vse stranke obljubljajo zmanjšanje birokracije in davščin na elektriko. Merz poleg obljub državljanom sporoča tudi pričakovanja: "V Nemčiji lahko dosegamo blagostanje. Toda s štiridnevnim delovnikom in z ravnotežjem med zasebnim in poklicnim življenjem bomo blagostanje izgubili," je dejal.

AfD-ju se je podpora znova dvignila

Ostra migracijska debata je zares koristila le AfD-ju, ki se mu je podpora povečala na 22 odstotkov. Stranka je v kratkem času prejela tri milijonske donacije, plakate v protivrednosti 2,35 milijona evrov je nazadnje financiral Gerhard Dingler, nekdaj dejaven pri avstrijskih Svobodnjakih (FPÖ). Največ donacij – vse, ki znašajo nad 35.000 evri, se zapiše v register – je sicer prejel CDU, v Nemčiji pa potekajo tudi debate o tovrstnem kupovanju političnega vpliva.

Trenutno vodilna v anketah sicer ostaja Krščanskodemokratska unija (CDU).

Kampanjo zaznamujejo tudi verbalni in lažji fizični napadi na lokalne politike.

Misli pa so že usmerjene k vprašanju, kdo bo sestavljal novo vlado, če stranke praktično izključujejo sodelovanje druge z drugo. S kom torej? Vsaj v delih CDU-ja, socialdemokratov (SPD) in Zelenih ostajajo pragmatični ter odprti za oblikovanje prihodnje koalicije.