Milanović je po torkovem obisku v podjetju Kraš dejal, da obstajajo načini za to, da se Ukrajina ohrani kot "celovita država ali 99 odstotkov nje" in da se ji gospodarsko pomaga. Vendar pa ne spada v zvezo Nato, je dejal po poročanju hrvaškega portala Index.

Spregovoril je tudi o odzivu Hrvaške na morebitno zaostritev ukrajinsko-ruske krize. "Jaz ne vem nič o tem, a sem vrhovni poveljnik vojske. Gledam sporočila, glede na katera Nato povečuje navzočnost na območju. Mi nimamo in ne bomo imeli nič s tem, to zagotavljam. Ne samo, da ne bomo poslali nobenega vojaka, umaknili bomo vse hrvaške vojake, do zadnjega, in to ni povezano niti z Ukrajino niti z Rusijo," je poudaril.

Kriza je po njegovih besedah povezana "z dinamiko ameriške notranje politike Joeja Bidna in njegove administracije".

Kritika EU-ja, ZDA in Ukrajine

Povedal je še, da je "državni udar" v Ukrajini, ki je odnesel tedanjega proruskega predsednika Viktorja Janukoviča, "spodbudil EU, predvsem pa Washington". Poudaril je, da je Ukrajina "še vedno ena najbolj skorumpiranih držav na svetu, gospodarsko stagnira in ni dobila nič od EU-ja".

Milanović je s tem razburil Kijev. Ukrajinsko zunanje ministrstvo je zaradi izjav na pogovor poklicalo hrvaško veleposlanico Anico Džamić, ki so ji sporočili, da so predsednikove izjave nesprejemljive. V pogovoru so izrazili globoko razočaranje nad Milanovićevimi izjavami o članstvu Ukrajine v Natu in neprimernosti pomoči Ukrajini v času ruske agresije.

Kijev: Hrvaška je nehvaležna, Milanović naj izjave prekliče

"Hrvaški predsednik je izkazal prezir in nehvaležnost za pomoč, ki so jo Ukrajina in Ukrajinci nudili Hrvaški v njenem boju za neodvisnost in tudi v boju proti lanskim požarom," so zapisali na ukrajinskem zunanjem ministrstvu. Zahtevali so javni preklic teh izjav in dodali, da jih v prihodnosti ne smejo ponoviti.

Hrvaški premier Andrej Plenković se je sicer Ukrajincem že pred tem opravičil za Milanovićeve izjave in dejal, da ne ve, o katerih vojakih je Milanović govoril. "Politika Hrvaške je umiritev napetosti, preprečevanje spopadov in podpora celovitosti Ukrajine," je poudaril.

Hrvaški predsednik je v torek po poročanju časopisa Jutarnji list govoril o možnosti umika 80 hrvaških vojakov, ki delujejo v Natovi misiji Okrepljena prednja prisotnost na Poljskem.

Hrvaški kontingent se je sicer iz Poljske v domovino vrnil ravno v ponedeljek. Po neuradnih podatkih naj bi nov kontingent poslali šele prihodnje leto, a še ni znano, ali ga sploh bodo. Prav tako Hrvaška letos ne bo poslala sto vojakov v Litvo, kjer prav tako deluje Natova misija.