V odgovoru je, kot je dejal Blinken, navedenih niz diplomatskih potez, če se bo Rusija odločila zanje, vsebuje pa tudi pragmatično presojo stališč, ki jih je izpostavila Rusija. Kot je poudaril, so ZDA odprte za dialog, a da je zdaj odvisno od Rusije, kako se bo odzvala. Ob tem je posvaril, da so ZDA pripravljene na vsak izid.

Sorodna novica Zaostrovanje razmer: "Vse je mogoče, nič ni izključeno"

Washington je dal jasno vedeti, da ruske zahteve, naj Nato umakne svoje enote in orožje iz vzhodne Evrope in da Ukrajina ne bo članica Nata, niso sprejemljive, je pa odprt za pogajanja glede drugih vprašanj, kot so nadzor orožja in ukrepi za dvig zaupanja.

Ob tem je svetoval vsem Američanom, naj zapustijo Ukrajino, hkrati pa zagotovil, da ameriško veleposlaništvo v Kijevu ostaja odprto.

Tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je potrdil, da je Nato poslal odgovor v Moskvo. "Rusijo še enkrat pozivamo, naj nemudoma umiri razmere. Nato je trdno prepričan, da je treba napetosti in nesoglasja rešiti z dialogom in diplomacijo," je za novinarje dejal Stoltenberg.

Ponovil je poziv, naj Rusija in Nato znova vzpostavita svoja urada v Bruslju oz. Moskvi in v celoti izkoristita vojaške komunikacijske kanale za spodbujanje transparentnosti in zmanjšanje tveganj.

Rusija potrdila prejem pisnih odgovorov

Kremelj je medtem potrdil, da so od ameriškega veleposlanika Johna Sullivana prejeli odgovor Washingtona na varnostne zahteve Moskve. Dodatnih podrobnosti niso posredovali, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Vodja ameriškega diplomatskega predstavništva je predal pisni odgovor ameriške administracije na osnutek dvostranske pogodbe o varnostnih jamstvih," je sporočilo rusko zunanje ministrstvo po srečanju Sullivana z namestnikom ruskega zunanjega ministra Aleksandrom Gruškom.

Moskva je decembra objavila dva osnutka pogodb za ZDA in zvezo Nato, ki bi zmanjšala vpliv Zahoda v vzhodni Evropi, in zahtevala pisni odgovor.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pred tem sporočil, da odgovora ZDA sicer ne nameravajo objaviti, bodo pa razkrili splošni pomen odgovorov.

Rusija in Ukrajina za prekinitev ognja

Rusija in Ukrajina sta se na današnjih pogovorih v Parizu strinjali, da morajo vse strani v ukrajinskem konfliktu spoštovati prekinitev ognja. Pogovori v okviru normandijske četverice se bodo nadaljevali čez dva tedna v Berlinu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Francoski diplomatski viri so ocenili, da gre za "dober znak".

Na srečanju, ki je trajalo več kot osem ur, so sodelovali namestnik ruskega premierja Dmitri Kozak in svetovalec ukrajinskega predsednika Andrij Jermak ter diplomatska svetovalca francoskega predsednika Emmanuela Macrona in nemškega kanclerja Olafa Scholza.

Sherman: Putin bi se lahko odločil za napad do sredine februarja

Sorodna novica Wendy Sherman: Bo "srebrna lisica" ugnala Putina?

Namestnica državnega sekretarja ZDA Wendy Sherman je danes na Evropskem strateškem forumu Jalta v Washingtonu povedala, da bi se ruski predsednik Vladimir Putin lahko glede na vse znake odločil za napad na Ukrajino do sredine februarja ne glede na kampanjo pritiska, ki jo na Moskvo izvaja Zahod. "Niti približno ne vem, ali je sprejel dokončno odločitev, vendar pa vidimo znake, da se bo za uporabo vojaške sile odločil od zdaj pa do sredine februarja," je dejala Sherman in dodala, da bo na odločitev morda vplivala predvidena udeležba Putina na otvoritveni slovesnosti zimskih olimpijskih iger v Pekingu 4. februarja.

"Mislim, da kitajski predsednik Ši Džinping ne bo ravno navdušen, če se bo Putin odločil, da takrat napade Ukrajino, in to lahko vpliva na njegovo razmišljanje," je dodala in ponovila, da si ZDA prizadevajo za diplomacijo, ampak so pripravljene na najhujše. In na vse mogoče scenarije, od manjših vpadov na ukrajinsko ozemlje do velike invazije.

Biden: ZDA imajo obveznosti do Nata

"Putinu sem jasno povedal, da bodo posledice, če gre v Ukrajino. Mislim, da tudi njegovi ljudje ne vedo, kaj bo storil," je v torek pred novinarji dejal ameriški predsednik Joe Biden. Na vprašanje o visoki stopnji pripravljenosti za 8500 ameriških vojakov je Biden odgovoril, da imajo ZDA obveznosti do zveze Nato po 5. členu pogodbe. "Moramo biti jasni, da ni razloga, da bi kogar koli, katero koli članico Nata skrbelo (...) Nato jo bo branil," je dejal, obenem pa ponovil, da v Ukrajino ameriških vojakov ne bo.

Rusija se je na te izjave že odzvala ter ZDA in Nato obtožila, da Ukrajino "preplavljajo" z orožjem in svetovalci. "Ni razlage, kaj ameriška mornarica počne blizu ruske obale," je po poročanju BBC-ja sporočilo rusko predstavništvo v ZN-u.

Kremelj: Sankcije bi bile destruktivne

Tudi uradna Moskva se je odzvala na Bidnove izjave. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da bi bile poteze proti Putinu neučinkovite in "destruktivne". Prav tako bi škodile prizadevanjem za znižanje napetosti zaradi Ukrajine.

Sankcije naj bi bile brezpredmetne, ker je visokim ruskim uradnikom prepovedano imeti premoženje v tujini. Bi pa resno škodile diplomatskim prizadevanjem za ublažitev naraščajočih napetosti zaradi Ukrajine. "Politično ni boleče, je destruktivno," je dejal Peskov.

Predsednik spodnjega doma ruskega parlamenta Vjačeslav Volodin je medtem zagotovil, da bodo sankcije proti Putinu enakovredne sankcijam proti "izbiri ruskega ljudstva".

ZDA se odločajo, koliko enot bodo napotile v Evropo

Ameriško obrambno ministrstvo se sicer še vedno odloča, katere enote bi postavilo v visoko pripravljenost za morebitno pot v Evropo, njihov tiskovni predstavnik John Kirby pa je dodal, da bo morda vojakov še več. Za zdaj so v aktivnih pogovorih z zavezniki glede tega, koliko ameriških enot bo potrebnih in kje.

ZDA so v Kijev poslale dodatno vojaško pomoč, med katero sta tudi varnostna oprema in strelivo. Vršilka dolžnosti ameriške veleposlanice Kristina Kvien je na letališču v Kijevu dejala, da bodo ZDA ob morebitni ruski invaziji poslale še več pomoči, ruski vojaki pa da bodo naleteli na silovit upor in imeli velike izgube.

Načrtovanje ukrepov, če Rusija prekine dobavo plina v Evropo

Visoka predstavnika ameriške vlade sta medtem v torek novinarjem v Washingtonu povedala, da ameriška vlada sodeluje z evropskimi pri načrtovanju ukrepov, če bo Rusija prekinila dostavo plina v Evropo. Potrebni plin naj bi v tem primeru dostavili iz Severne Afrike, Bližnjega vzhoda, Azije in iz ZDA. Rusija trenutno zagotavlja tretjino surove nafte in plina, ki ju uvaža EU.

Predstavnika ameriške vlade sta zagotovila, da bi prekinitev dostave plina Evropi povzročila prav toliko škode tudi Rusiji, ki je odvisna od prodaje. Zagotovila sta tudi, da bodo sankcije v primeru napada na Ukrajino resne in bodo zajele tiste, ki so jih želeli uvesti leta 2014 ob invaziji na Krim, vendar jih niso.

Poleg finančnih sankcij nameravajo ZDA uvesti izvozni nadzor oziroma prepoved prodaje ključne sodobne ameriške oziroma zahodne tehnologije Rusiji. Gre za tehnologijo, potrebno pri razvoju umetne inteligence, laserje, robotiko, kvantno računalništvo in drugo.

Rusijo naj bi čakali inflacija in recesija

"Vsakega voditelja na svetu, ne glede na to, kako malopriden je, ali je avtokrat ali ne, skrbi priljubljenost, vsaj kot sredstvo za nadzor družbe. Visoka inflacija in recesija ne navdušujeta ljudi. Če bo Putin uporabil energijo kot orožje, bo to le pospešilo diverzifikacijo evropskih energetskih zalog in Rusija bo s tem imela manj dohodka," je dejal eden izmed predstavnikov Bidnove vlade.

Na vprašanje, ali se ne bo Rusija potem za tehnologijo obrnila h Kitajski, pa je odvrnil, da večina visoke tehnologije prihaja z Zahoda. "Kitajska tekmuje seveda, vendar pa če nimaš možnosti uvoza iz ZDA ali Evrope, boš bistveno zmanjšal svoj inovativni potencial in produkcijske zmogljivosti," je dejal.