Mladić v približno 10-minutnem nagovoru ni pokazal nobenega obžalovanja ali skesanosti zaradi žrtev vojne. Sebe je opisal kot "preprostega moža" in kariernega vojaka, ki je branil svojo domovino, navaja Reuters. "Vojne ni začel Ratko Mladić, niti ni naredil načrta napada na Jugoslavijo," je dejal in zatrdil, da je Jugoslavijo "razbil pakt Nato".

Tožilstvo je predtem sodnike pozvalo k potrditvi prvostopenjske obsodbe Mladića na dosmrtni zapor zaradi genocida v Srebrenici in vojnih zločinov med vojno v Bosni in Hercegovini. Sodbo naj bi sodniki izrekli v prvi polovici prihodnjega leta.

Tožilka Laurel Baig: Mladić osebno nadziral operacijo v Srebrenici
Tožilka Laurel Baig je poudarila, da je Mladić, ki je bil med vojno v BiH-u med letoma 1992 in 1995 načelnik generalštaba vojske Republike Srbske, osebno nadziral operacijo v Srebrenici, v kateri so sile bosanskih Srbov samo v nekaj dneh po njenem zavzetju 11. julija 1995 ubile več kot 8000 Bošnjakov.

Spomnila je, da je Mladić po zavzetju tega zaščitenega območja ZN-a tam imel svoj zmagoslavni pohod in izrekel zloglasno grožnjo, da je napočil čas za maščevanjem Turkom, kot je slabšalno imenoval muslimane. "Srebrenica je bila Mladićeva operacija in sodni senat je upravičeno ugotovil, da je kazensko odgovoren za te zločine," je poudarila tožilka, saj je enote, ki so bile pod njegovim poveljstvom, uporabil za pobijanje več tisoč moških in dečkov.

Mladić ob navedbah tožilke zmajeval z glavo
Mladić, ki je bil v sodni dvorani navzoč tudi na sredinem zadnjem dnevu obravnave v okviru prizivnega postopka, je ob navedbah tožilke zmajeval z glavo. Tožilka je poudarila, da je bilo v sodnih postopkih ugotovljeno, da je Mladić odgovoren za kampanjo etničnega čiščenja nad Bošnjaki in Hrvati ter umore in nasilje nad civilisti v Sarajevu med skoraj štirimi leti obleganja tega mesta s ciljem oblikovanja velike Srbije. Tožilstvo sicer zahteva tudi obsodbo Mladića zaradi genocida v šestih občinah na zahodu BiH-a leta 1992, za katerega je sodni senat na prvi stopnji odločil, da ni kriv.

Živ sem in zdrav. Obtožnica je padla v vodo.
Mladić je tožilki očital, da ga je "obsipala z zverinskimi, hudičevimi besedami". "To nisem jaz, o komer ste govorili," je dejal. "Častno sem delal v miru in v vojni, v skladu z zakoni svoje države, ki jo je razbil pakt Nato. Je krivda Ratka Mladića v tem, da ni dovolil, da bi ustaši metali Srbe v jame, kot v Jasenovcu?" je med drugim še dejal nekdanji poveljnik vojske bosanskih Srbov.

Hotel je sicer govoriti več kot pol ure, da bi, kot je dejal, opisal vsako leto vojne, vendar mu sodniki tega niso odobrili. Tudi na koncu so njegov govor prekinili. Uspelo mu je sicer še dodati: "Živ sem in zdrav in živel bom, dokler bo obstajalo naše pleme, ta obtožnica pa je padla v vodo."

Sodba v devetih mesecih
Z Mladićevim nagovorom se je dvodnevna obravnava končala. Sodnica Prisca Matimba Nyambe pa je napovedala, da bodo razsodbo sporočili kar se da hitro. Po prejšnjih napovedih naj bi to trajalo devet mesecev.

Mladić na prvi stopnji kriv genocida in vojnih zločinov
Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je na prvi stopnji 22. novembra 2017 zdaj 77-letnega Mladića obsodilo na dosmrtni zapor. Sodišče je odločilo, da je kot takratni načelnik generalštaba vojske Republike Srbske kriv genocida v Srebrenici leta 1995 ter vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, tudi med obleganjem Sarajeva in zaradi zajetja opazovalcev Združenih narodov in modrih čelad, med vojno v BiH-u med letoma 1992 in 1995. Odločilo je, da je kriv v desetih od 11 točk obtožnice. Na obsodbo sta se nato pritožila tako obramba kot tožilstvo.

Mladića prijeli po 16 letih na begu
Sodbo so izrekli po sojenju, ki je trajalo od 16. maja 2012 do 15. decembra 2016. Mladića, enega najodgovornejših za zločine med krvavo vojno v BiH-u, ki je zahtevala več kot 100.000 življenj, so namreč prijeli šele 26. maja 2011 v Lazarevcu v Srbiji, potem ko je bil 16 let na begu.