Po preselitvi 400 ljudi je na otoku Lampedusa ostalo okoli 400 prebežnikov, so sporočili iz italijanskega Rdečega križa (CRI). "Razmere so trenutno manj kritične in upamo, da bo tako v prihodnjih dneh," so dodali. 400 je ravno kapaciteta namestitvenega centra na otoku.

Lampedusa leži 190 kilometrov od tunizijskega obalnega mesta Sfaks in je za prebežnike že leta ena od glavnih vstopnih točk v Evropo. Po podatkih notranjega ministrstva v Rimu je od začetka letošnjega leta v Italijo prispelo več kot 130.000 ljudi, v enakem obdobju lani pa približno 68.200. Zgolj prejšnji teden je na Lampeduso v treh dneh prispelo okoli 8500 prebežnikov.

Nemčija: Opozicija hoče ostrejši odnos

Medtem so nemški opozicijski konservativni demokrati (CDU) skupaj s sestrsko bavarsko stranko CSU v parlament vložili predlog, ki bi občutno zmanjšal število t. i. nezakonitih migracij v državi, s tem pa bi zmanjšali pritisk na pristojne službe, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

"Predlagamo, da skupaj rešimo ta izziv, sicer se lahko razvije v ogromen družbeni konflikt," je v parlamentu dejal poslanec CSU-ja Alexander Dobrindt. Posvaril je pred naraščanjem števila prosilcev za azil in dodal, da so številne občine že preobremenjene.

Konservativna unija CDU-ja in CSU-ja tako predlaga razširitev seznama varnih držav na Gruzijo, Moldavijo, Indijo, Tunizijo, Maroko in Alžirijo. Pri prosilcih za azil iz teh držav bi tako postopek potekal hitreje, obenem pa bi jih lahko tudi hitreje deportirali.

Predlagajo tudi pospešitev deportacije prebežnikov, ki so jim zavrnili prošnjo za azil ter vzpostavitev nadzora na mejah s Poljsko, Češko in Švico, da bi tako omejili prihod prebežnikov v Nemčijo.

Dobrindt je bil še kritičen do notranje ministrice Nancy Faeser, češ da blokira reformo politike na področju prihoda prebežnikov na ravni EU-ja.

Ministrica je očitke danes zavrnila in zagotovila, da trenutni ukrepi glede nadzora delujejo. Je pa očitala Uniji, da zlorablja temo migracij za nabiranje političnih točk.

EU bo Tuniziji izplačal 67 milijonov evrov

Bruselj bo v prihodnjih dneh izplačal okoli 67 milijonov evrov podpore Tuniziji za zaustavljanje prebežnikov in njihovo reševanje na morju.

Od tega bo 24,7 milijona evrov plačal na podlagi že obstoječih programov, 42 milijonov pa na podlagi julija sklenjenega memoranduma med Unijo in Tunizijo.

Evropska sredstva bodo namenjena popravilu ladij za iskanje in reševanje na morju, vozil in druge opreme tunizijske obalne straže. Poleg tega je predvidena dobava novih ladij, termovizijskih kamer in druge operativne pomoči, pri čemer bodo zagotovili tudi usposabljanja.

Sredstva nameravajo nameniti tudi zaščiti prebežnikov v Tuniziji v sodelovanju z uradom visokega komisariata ZN-a za begunce (UNHCR) in podpori prostovoljnemu vračanju prebežnikov iz Tunizije v države izvora v sodelovanju z Mednarodno organizacijo za migracije (IOM).

Glede kritik na račun tunizijskih oblasti, ki jim nevladne organizacije očitajo nespoštovanje človekovih pravic prebežnikov, so danes na Evropski komisiji zagotovili, da sta se EU in Tunizija v memorandumu zavezala k sodelovanju v skladu z mednarodnim pravom in spoštovanjem dostojanstva prebežnikov.

60 milijonov evrov za proračunsko podporo

Poleg sredstev za pomoč pri upravljanju migracij pa bo Bruselj tunizijskim oblastem na podlagi preteklih dogovorov izplačal še 60 milijonov evrov proračunske podpore, ki je po navedbah tiskovne predstavnice komisije Ane Pisonero namenjena predvsem gospodarskemu okrevanju Tunizije po pandemiji covida-19.

Evropska komisija je izplačilo sredstev napovedala dan po telefonskem pogovoru evropskega komisarja za širitev in sosedstvo Oliverja Varhelyija in tunizijskega zunanjega ministra Nabila Amarja. V pogovoru sta razpravljala o pomenu izvajanja memoranduma, kar bo tudi tema pogovorov delegacije Evropske komisije s tunizijskimi oblastmi med obiskom v Tunisu prihodnji teden.

Junija v EU-ju 83.000 novih prošenj za azil

Junija je v članicah EU-ja za azil prvič zaprosilo 83.385 ljudi, kažejo podatki statistične agencije EU-ja Eurostat. To je 25-odstotno povečanje v primerjavi z junijem lani, ko je bilo teh 66.845.

Kot že nekajkrat v preteklosti je bilo največ prvih prosilcev iz Sirije, največ prosilcev je bilo v Nemčiji.

13.150 Sircev je junija prvič zaprosilo za azil v eni od držav EU-ja. Sledili so jim Afganistanci (7775), Venezuelci (6925) in Kolumbijci (6165).

Po ruski invaziji v Ukrajini se je število ukrajinskih prosilcev, ki so za azil zaprosili prvič, znatno povečalo – z 2100 februarja 2022 na 12185 marca lani. Vendar pa je njihovo število nato strmo upadalo in junija letos doseglo 1065.

Eden od razlogov za upad je tudi, da so ljudje iz Ukrajine upravičeni do začasne zaščite, so ob tem opozorili pri Eurostatu.

Nemčija, Španija, Francija in Italija so junija prejele 75 odstotkov vseh prvih prošenj za azil. Podobno kot v prejšnjih mesecih je med njimi spet prednjačila Nemčija s 23.190 prošnjami. Španija jih je prejela 16.075, Francija 12.475, Italija pa 10.730.

V Sloveniji je junija za azil prvič zaprosilo 630 ljudi, kar je rahlo povečanje v primerjavi z aprilom in majem, ko je bilo prosilcev 515 oziroma 600.

Glede na število prebivalcev posamezne države EU-ja so junija najvišjo stopnjo registriranih prvih prosilcev zabeležili na Cipru – 0,799 prosilca na tisoč prebivalcev. Na drugem mestu je Avstrija (0,519), medtem ko so najnižjo stopnjo zabeležili na Madžarskem, in sicer 0,0004 na tisoč prebivalcev.

Prvič je za azil v državah EU-ja junija zaprosilo tudi 2975 mladoletnikov brez spremstva, večinoma iz Sirije (980) in Afganistana (910). Države, ki so prejele največ prošenj mladoletnikov, so bile Nemčija (805), Avstrija (570) in Nizozemska (445). V Sloveniji primerov prošenj mladoletnikov brez spremstva junija niso zaznali.