V klavnici so bolno govedo klali ponoči, da so se tako izognili nadzoru, je za Radio Slovenija poročala Polona Fijavž. Poljska zasebna televizija TVN24 pa je objavila posnetke, posnete s skrito kamero.

Preiskovalni novinar te televizije Patryck Szczepaniak je namreč tri tedne v klavnici delal pod krinko in snemal vse, kar se je tam dogajalo. Po njegovih pričevanjih, ki jih delno potrjujejo tudi posnetki, so bolno govedo ponoči, brez veterinarskega nadzora zaklali in brez pregleda meso označili kot neoporečno.

Inšpektor, zadolžen za klavnico, pa je nato zjutraj meso potrdil kot neoporečno, ne da bi ga pregledal.

Objavljeni posnetki pa kažejo, kako osem bolnih krav, ki ne morejo več niti hoditi, z vrvmi ponoči vlečejo v klavnico. Zaposleni v klavnici so uničili tiste dele telesa živali, ki bi lahko izdali, da so bile bolne.

Szczepaniak je za Guardian povedal, da naj bi bili inšpektorji po pravilih navzoči ob prihodu govedi, med klanjem in po njem, da pa v treh tednih, ko je tam delal pod krinko, inšpektor med klanjem nikoli ni bilo zraven.

Novinar je v treh nočeh videl vsaj 28 krav, ki so bile preveč bolne, da bi stale na lastnih nogah, zaklanih in zapakiranih za distribucijo.

Inšpektorji so že identificirali lastnike živali in klavnice. To ni prvi takšen primer na Poljskem. Pred sodiščem se zaradi enakih obtožb zagovarja lastnik klavnice v bližini Lodža in še ene klavnice na severovzhodu države.

Poljska je sedma največja proizvajalka govejega mesa v EU-ju, okoli dva milijona glav goveda gre v klavnice letno, kar 80 odstotkov govedine pa izvozijo.

Mesa iz te klavnice naj v Sloveniji ne bi bilo

Poljsko goveje meso prihaja tudi v Slovenijo, vendar ne v velikem deležu, saj je Slovenija relativno samooskrbna s tem mesom.

Dozdajšnja poizvedovanja pristojnih organov pri nas kažejo, da meso bolnih živali brez uradnih veterinarskih pregledov iz omenjenega klavniškega obrata na Poljskem v Slovenijo ni prišlo, je za Radio Slovenija poročala Jernejka Drolec.

Na upravi za varno hrano so tako preverjali zaloge mesa v slovenskih mesnih obratih in poizvedovali, ali bi sporno meso lahko bilo tudi v Sloveniji.

Inšpekcija za varno hrano je informacije o nedopustnem ravnanju pri zakolu dobila predvsem iz tujih časopisov in ne iz evropskega sistema hitrega obveščanja RASF. Ta sicer ni namenjen informacijam o goljufijah, pač pa hitremu obveščanju pristojnih organov o živilih, ki niso varna.

Kot pravi glavna inšpektorica z uprave za varno hrano Andreja Bizjak, v okoliščinah organiziranega kriminala, kot je ta, ni izključeno, da bi meso trpinčenih živali na poti do kupca lahko pridobilo tudi vse uradno zahtevane dokumente. Inšpektorji bodo zadevo budno spremljali še naprej.