Dogovor "je zelo močen in jasen signal državljanom naše države, prav tako je jasen signal našim partnerjem v Evropski uniji", je na novinarski konferenci s koalicijskimi partnerji dejal Merz. "Nemčija dobiva vlado, ki je sposobna ukrepanja in je močna," je zatrdil in izrazil upanje, da se bodo vse vpletene strani strinjale s koalicijskim dogovorom.

"V zadnjih tednih se je med CDU-jem in CSU-jem ter SPD-jem na drugi strani vzpostavil dober zaupanja vreden odnos in zaupanje med nami je dobra osnova za uspešno vlado. To zaupanje smo si izborili in sem prepričan, da bomo v prihodnjih štirih letih skupaj dobro vladali," je dejal Merz, ki bo najverjetneje postal novi nemški kancler.

Pogodba z naslovom Odgovornost za Nemčijo je po njegovih besedah rezultat intenzivnih pogajanj, pomeni pa tudi močan in jasen signal državljanom in partnerjem v Evropski uniji.
Med vsebinskimi poudarki koalicijskega dogovora je Merz poudaril davčne reforme, zaostritev migracijske politike in okrepitev tako notranje kot zunanje varnosti.

Stranke naj bi si predvidoma razdelile tudi ministrske resorje. SPD naj bi po poročanju televizije ARD predvidoma pripadalo sedem ministrstev, med njimi za delo, promet, okolje, pravosodje in finance.

Po nekaterih poročanjih naj bi v rokah SPD-ja ostalo tudi obrambno ministrstvo, na čelu pa naj bi ostal Boris Pistorius. Novi minister za finance naj bi postal vodja stranke Lars Klingbeil.

CDU bo imel poleg kanclerja še šest ministrstev, med drugim bo vodil ministrstva za gospodarstvo in zunanje zadeve. Vodenje prvega bi prevzel generalni sekretar CDU-ja Carsten Linnenmann, zunanji minister pa naj bi postal Johann Wadephul.

Notranji minister naj bi postal Alexander Dobrindt iz CSU-ja, poleg tega naj bi imela bavarska stranka še dve ministrstvi.

Stranke so koalicijski dogovor sklenile v 45 dneh od predčasnih parlamentarnih volitev, na katerih je slavila konservativna unija. Dogovor morajo zdaj potrditi še organi strank oziroma člani.

Pri SPD-ju morajo o dogovoru odločiti člani, ki se bodo lahko izrekli po pošti. Na voljo bodo imeli najmanj deset dni, zaradi velikonočnih praznikov bi lahko glasovanje trajalo dlje. Pri CDU-ju bodo o dogovoru odločali na kongresu stranke predvidoma 28. aprila, pri CSU-ju pa bo o dogovoru odločalo predsedstvo stranke.

Dobrindt je ocenil še, da bi lahko bundestag Merza na položaj kanclerja potrdil na začetku maja. Podobno je dejal tudi Merz ob predstavitvi dogovora, da bi Nemčija lahko novo vlado dobila na začetku maja.

"Nemčija potrebuje vlado, ki je sposobna ukrepati"

CDU, njena sestrska stranka CSU in socialdemokrati so bili v zadnjem času pod hudim pritiskom, da morajo pospešiti koalicijske pogovore zaradi pretresov na finančnih trgih in zaostrovanja trgovinske vojne, ki jo je sprožil ameriški predsednik Donald Trump z obsežnimi carinami, ki bi lahko spodbudile inflacijo in povečale strahove pred svetovno recesijo.

Finančni minister Joerg Kukies iz stranke SPD je v sredo dejal, da je grožnja recesije še povečala nujnost pogajanj. "To povečuje pritisk za ukrepanje, saj Nemčija potrebuje vlado, ki je sposobna ukrepati," je dejal. Povedal je, da so se stranke dogovorile, da bodo podprle območje proste trgovine med Evropsko unijo in ZDA, hkrati pa so odprte za nadaljnje čezmejne trgovinske sporazume.

Merz, ki je ZDA po zmagi na februarskih parlamentarnih volitvah Trumpa označil za nezanesljivega zaveznika, je tudi napovedal, da bo povečal obrambne izdatke in podprl podjetja, ki se spopadajo z visokimi stroški in šibkim povpraševanjem.

Nemški ekonomski inštituti so napoved letošnje gospodarske rasti z 0,8 odstotka, ki so jo napovedali septembra, znižali na 0,1 odstotka. Največje evropsko gospodarstvo je namreč močno odvisno od izvoza.

AfD prvič z najvišjo podporo

Konservativna unija in socialdemokrati so koalicijski dogovor dosegli po šestih tednih pogajanj, ki so sledila parlamentarnim volitvam 23. februarja. Na njih je zmagala unija CDU/CSU z 28,5 odstotka glasov, skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) je bila na drugem mestu z 20,8-odstotno podporo.

Odtlej se podpora skrajno desni stranki krepi, danes pa je AfD prvič prevzel vodstvo v anketah. V javnomnenjski raziskavi inštituta Ipsos je AfD namreč podprlo 25 odstotkov vprašanih, CDU/CSU pa 24 odstotkov. Na tretjem mestu je SPD s 15 odstotki glasov, sledijo Levica in Zeleni s po 11-odstotno podporo. V anketi, ki so jo izvedli 4. in 5. aprila, je sodelovalo tisoč vprašanih.