Pahor je na skupni novinarski konferenci s predsednikoma Hrvaške Kolindo Grabar-Kitarović in Avstrije Alexandrom Van der Bellnom poudaril, da je med pogovorom s kolegoma omenil tudi hrvaško članstvo v območju schengena. Povedal je, da mora Hrvaška kot kandidatka za vstop v schengen predvsem izpolniti vse tehnične kriterije in pogoje.

Za Slovenijo bi bilo lažje, če bi Hrvaška izpolnjevala obveznosti glede meje
Obenem je poudaril, da s svojimi današnjimi izjavami ne namerava prejudicirati nobene odločitve slovenske vlade. Ta bo "prej ali slej morala o tem sprejeti neko odločitev, potem ko bo Evropska komisija ocenila, da je Hrvaška blizu tega, da izpolnjuje vse pogoje", je dejal. Tudi takrat bo potreben dialog, a dejstvo po njegovem mnenju je, da bi bilo v vsakem primeru lažje, če bi Hrvaška izpolnjevala svoje obveznosti glede meje, ki so ji naložene z odločitvijo arbitražnega sodišča.

"To je mogoče neko povabilo našim hrvaškim prijateljem, da o tem razmislijo v naslednjih mesecih," je dodal Pahor. Slovenski vladi bi bilo po Pahorjevih besedah lažje sprejeti odločitev, če bi mejo, ki je določena z arbitražno razsodbo, obojestransko tudi označili.

Grabar-Kitarovićeva verjame v podporo vseh članic EU-ja pri vstopu v schengen

Na novinarsko vprašanje, kako ocenjuje izjavo svojega slovenskega kolega, je Grabar-Kitarovićeva odgovorila, da verjame v podporo vseh držav članic EU-ja pri odločanju o hrvaškem vstopu v schengensko območje, ker je to po njenih besedah v interesu vseh. Poudarila je, da Hrvaška izpolnjuje tehnične kriterije za vstop v schengen. Ponovila je znana hrvaška stališča, da sta Slovenija in Hrvaška prijateljski državi, ki lahko premostita odprta vprašanja, da pa je veliko več skupnih stvari kot tistih, ki ju ločujejo.

Pahor upa na čimprejšnji umik tehničnih ovir z meje
Predsednik Pahor je odgovoril tudi na novinarsko vprašanje o tehničnih ovirah na slovensko-hrvaški meji. "Moja velika in iskrena želja je, da bi čim prej nastopile razmere, ko bi lahko slovenska vlada umaknila tehnične prepreke s slovensko-hrvaške meje," je povedal. Dodal je, da se v odsotnosti enotne evropske politike vse države zatekajo k nacionalnim rešitvam problematike nezakonitih migracij in da je slovenska vlada dolžna storiti vse, da zavaruje državno mejo.

Grabar-Kitarovićeva je sicer v uvodu dejala, da so na današnjem srečanju govorili tudi o prihodnosti EU-ja in evropski prihodnosti držav na jugovzhodu celine, o hrvaškem predsedovanju EU-ju v prvi polovici prihodnjega leta, pobudi Tri morja in podnebnih spremembah.

Van der Bellen upa na zeleno luč za Albanijo in Severno Makedonijo
Avstrijski predsednik Van der Bellen je potrdil pričakovanja članov trilaterale, da bo Evropska unija oktobra Albaniji in Severni Makedoniji prižgala zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj z EU-jem. Ob tem je dodal, da imata Bosna in Hercegovina ter Kosovo nekaj več težav na tej poti, a upa, da jima bo uspelo čim prej pridobiti status kandidatk za članstvo.

Poudaril je tudi pomembnost sprejetja enotne evropske zunanje politike, pa tudi nujne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam. Opravičil se je, ker so morali letošnje srečanje treh predsednikov zaradi političnih razmer v Avstriji preložiti z maja na september. Napovedal je, da bo naslednje srečanje trilaterale prihodnje leto v Avstriji.