"Mi dobro vemo, kaj so hrvaški narodni interesi in kaj moramo delati za zaščito Hrvatov v BiH-u," je Plenković dejal na novinarski konferenci po ponedeljkovi seji predsedstva na Hrvaškem vladajočega HDZ-ja.

Volilno zakonodajo bi bilo treba spremeniti zaradi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice iz Strasbourga iz leta 2016. ESČP je v primeru Sejdić-Finci namreč ugotovil diskriminatornost ustave BiH-a do manjšin v državi. Njihovi pripadniki namreč ne morejo biti izvoljeni na najvišje položaje v državi, v tričlansko predsedstvo in 15-članski zgornji dom parlamenta. Ti položaji so rezervirani zgolj za Bošnjake, Hrvate in Srbe, tako da Romi ali Judje nanje ne morejo biti izvoljeni.

Ob tem hrvaška stranka v BiH-u HDZ BiH želi, da hrvaškega člana predsedstva BiH-a izvolijo po še jasnejšem etničnem ključu.

Dragan Čović, vodja HDZ BiH-a, si prizadeva, da bi dogovor o volilni reformi pred oktobrskimi volitvami dosegli ob posredovanju mednarodne skupnosti.

Izetbegović: Dogovor zdaj ni mogoč

Vodja Bošnjakov v BiH-u Bakir Izetbegović medtem meni, da dogovor v tem trenutku ni mogoč in da bo pogajanja treba nadaljevati šele po oktobrskih volitvah.

"Nimamo zakonskega prostora za spremembo volilnega zakona, ker je državna volilna komisija pred desetimi dnevi razpisala splošne volitve. Poleg tega smo predaleč od dogovora," je v nedeljo v intervjuju za sarajevski spletni portal faktor.ba povedal Izetbegović in ocenil, da so dosedanja pogajanja propadla, ker je imelo vodstvo HDZ BiH-a preveč ambiciozne načrte o spremembah zakona.

Izetbegović je v intervjuju zavrnil tudi možnost, da bi se pogajanja ob posredovanju visokih predstavnikov Evropske unije nadaljevala že ta mesec. Meni namreč, da pritiskov mednarodne skupnosti za dosego dogovora pred oktobrskimi volitvami ne bo, se bodo pa pogajanja nadaljevala takoj po volitvah.

Splošne volitve v BiH-u bodo 2. oktobra, čeprav hrvaški in srbski predstavniki menijo, da trenutna volilna zakonodaja brez spremembe zakona ne omogoča pogojev za normalno izvedbo volitev, in grozijo z bojkotom.

Plenković: HDZ nima razumevanja za blokado Švedske in Finske

Hrvaški premier je še dejal, da niti HDZ niti parlamentarna večina nimata niti najmanjšega razumevanja za to, da bi blokirali članstvo Švedske in Finske v Natu.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je namreč predlagal, da nja Hrvaška blokira vstop obeh držav v Nato, dokler v BiH-u ne spremenijo volilnega zakona in s tem preprečijo, da bi številčnejši Bošnjaki preglasovali tamkajšnje Hrvate. V ponedeljek je od predstavnikov Hrvatov v BiH-u zahteval, naj tudi sami jasno povedo, ali se strinjajo z njegovo politiko, da bo jo lahko nadaljeval.

Njegovo pobudo so podprle tri hrvaške stranke v BiH-u. "Podpiram politiko predsednika Milanovića in pozivam institucije Republike Hrvaške, da pomagajo pri rešitvi hrvaškega vprašanja v BiH-u," je za bošnjaški spletni portal Bild.ba izjavil predsednik stranke HDZ 1990 Ilija Cvitanović in dodal, da je za Hrvate v BiH-u to zgodovinski trenutek, ki ga morajo izkoristiti.

Vodja Hrvaške kmečke stranke (HSS) Mario Karamatić je na Facebooku sporočil, da Hrvati vidijo smisel v tem, kar dela Milanović, in predsednika pozval, naj to politiko nadaljuje.

Predsednik Hrvaške republikanske stranke (HRS) Slaven Raguž pa je za medije v BiH-u izjavil, da je Milanović v zadnjih 15 dneh naredil več za internacionalizacijo hrvaškega vprašanja kot HDZ v zadnjih 20 letih.